Florian Philippot, mladi podpredsednik Nacionalne fronte (FN) in njen glavni strateg, je sporočil, da zapušča stranko. To se je zgodilo po več tednih prepirov s predsednico Marine Le Pen. Odslej ji bodo stali ob strani drugi, manj premeteni, manj inteligentni in za socialna vprašanja manj občutljivi svetovalci. Tudi zato bo Le Penova težko ostala najbolj priljubljeni politik med delavci, FN pa si bo težko povrnil status ene najmočnejših francoskih strank – na evropskih volitvah leta 2014 je dobil celo največ glasov v Franciji, 25 odstotkov.
Philippot odhaja, ker mu predsednica ne dovoli več nastopati v medijih v imenu FN in ker mu je onemogočila nadzor nad strategijo stranke, ki ga je imel od leta 2011, ko je skrajni desničar Jean-Marie Le Pen hčerki prepustil vodenje FN. »Stranko so znova obsedli stari demoni,« je 35-letni Philippot – ki je pred nekaj leti priznal svojo homoseksualnost in ki je svojo politično pot začel pri socialistih – komentiral svoj razdor z 49-letno Le Penovo. FN je očitno v veliki krizi, saj je že junija (tudi zaradi njega) izstopila 27-letna predsedničina nečakinja Marion Maréchal - Le Pen, ki je vodila neoliberalno-konservativno-katoliško krilo stranke. FN so zdaj zapustili še člani, ki so pripadali Philippotovemu socialnemu krilu, kar se junija s privrženci Maréchal-Le Penove ni zgodilo.
Porazna taktika za predsedniške volitve
Philippotov odhod iz FN dokončno postavlja pod vprašaj vse, kar je Le Penova skupaj z njim gradila od leta 2011. Njun cilj je bil, da s prenovljeno stranko, ki ne bi bila več skrajno desna, prevzameta oblast. Zato sta iz nje odstranila antisemite in odkrite rasiste, kot je bil njen oče, ki je rad igral vlogo opozicijskega provokatorja. Iz FN sta hotela narediti zmagovito stranko ljudstva proti eliti, stranko domoljubov proti zagovornikom globalizacije, stranko nasprotnikov EU, o kateri je Le Penova nekoč dejala: »Je vzrok vseh naših težav.«
Philippotova strategija pa ni prinesla zmage na predsedniških volitvah. FN je za več kot polovico Francozov ostal stranka, nevarna za demokracijo. Morda je bilo najusodnejše to, da je Philippot Le Penovo pred prvim krogom prepričal, naj zagovarja odpravo evra in devalvacijo franka, kar bi s povečanjem izvoza prineslo zmago v boju proti brezposelnosti. A prav zaradi tega stališča ji je v treh mesecih pred volitvami podpora upadla z 29 na 22 odstotkov, kar je bilo slabo izhodišče za drugi krog. Kar nekaj njenih volilcev se je namreč ustrašilo, da bodo zaradi 20- ali 30-odstotne devalvacije franka njihovi prihranki v bankah ali pa njihove pokojnine vredni toliko manj. Njeno surovo agresivnost na TV-soočenju z Emmanuelom Macronom pred drugim krogom volitev je treba razumeti tudi v luči te njene stiske, ko ni vedela, ali naj bo za odpravo evra ali ne. FN pa je nato – deloma zaradi poloma na TV-soočenju, predvsem pa zaradi volilnega sistema – na parlamentarnih volitvah dobil samo osem od 577 poslancev.
Najhuje za Le Penovo je, da je glavni opozicijski politik postal radikalni levičar Jean-Luc Mélenchon, ki ima za sabo več kot 15 poslancev, zato lahko sestavljajo poslansko skupino. Največja nevarnost zanjo pa je radikalni desničar Laurent Wauquiez, ki bi lahko kot novi voditelj republikancev (nekdaj vladajoče UMP) pridobil veliko volilcev FN, saj je idejno blizu Maréchal-Le Penovi.
