Za vse naveličane zloščenih in večkrat prefiltriranih selfijev, ekološko ozaveščenih kvinojinih skled, motivacijskih citatov in v poletni izdaji še recimo napihljivih flamingov je na družbenih omrežjih že vrsto let na voljo zadovoljiva protiutež. Profil na facebooku z imenom Squatting Slavs in tracksuits, torej Čepeči Slovani v trenirkah, že od leta 2014 ponuja podobe vzhodnoevropske mladostniške kulture, ki se je odpovedala zahodnjaški tekmi za spletno uprizarjanje uspešnega, zdravega in z optimizmom preobremenjenega življenjskega sloga.

Premrzlo, da bi sedeli na tleh

Podobe, ki nam jih ponuja profil na facebooku z več kot 700.000 sledilci, v prvi vrsti prikazujejo vse tisto, kar si Zahod tako ali tako predstavlja, da se dogaja na ulicah po obrobjih Rusije, Romunije in drugih vzhodnoevropskih posttranzicijskih držav. Prizori fantov in deklet, oblečenih v včasih originalne, a večkrat ponarejene trenirke adidas, s cigareto v eni in steklenico vodke vprašljivega izvora v drugi roki. Včasih so na vogalu kakšne zakotne ulice, včasih na dvorišču propadajočega blokovskega naselja socialistične gradnje, včasih pa v žolčno zatohlih stanovanjih brez naravne svetlobe. Zgodi se tudi, da imajo v rokah kos orožja. Skupno jim je, da so videti vsaj malo nevarni in vajeni zakona ulice ter da pri tem nujno čepijo. Fotografije so pogosto pospremljene z duhovitimi pripisi, recimo tistim, da ameriškega vohuna spoznaš, ker ta ne zna čepeti s petami na tleh, kakor znajo samo pravi Slavi. Od kod navdušenje nad čepenjem, se sprašujejo na mnogih forumih. Možnih razlag je več: nekateri menijo, da navada izvira iz Rusije zaradi hladnih podnebnih razmer, ki uličnim postopačem onemogočajo sedenje na tleh, drugi menijo, da je bolj kot mraz ključna umazanija, so pa tudi takšni, ki pravijo, da ima navada korenine v azijski kulturi oziroma da ostaja zaradi dolgih vrst pred zavodi za zaposlovanje.

Stran na prvi pogled spodbuja negativne stereotipe o Vzhodnoevropejcih in nekateri kritiki vztrajajo, da imajo takšna spletna gibanja lahko negativne posledice predvsem za vzhodnoevropske delavske imigrante na Zahodu, ki se morajo že tako ali tako vrsto desetletij spopadati s predsodki o tem, da so umazani, hudobni, nevarni in leni pijanci v belih spodnjih majicah in trenirkah s tremi črtami ob strani, ki so na neki točki sporočale hrepenenje po vseh presežkih z Zahoda. S tem se nikakor ne strinja Alexander Matesan iz Bukarešte, ki je stran oziroma danes v resnici že gibanje začel pri sedemnajstih letih in vse skupaj pospremil z družbeno ozaveščenim pamfletom na zdaj že izbrisani spletni strani. Na kratko: Matesanova agenda je prevzeti, si prilastiti negativne stereotipe tako imenovane ulične kulture gopnikov, torej vzhodne kulture postopaštva, brezdelja, čepenja, popivanja, preprodajanja. Temu po novem dodamo še akrobatsko poplesavanje na surove elektronske ritme zvrsti hard bass, ki je milozvočnih popevk vajena pomehkužena ušesa ne morejo prenesti.

Simbolni sredinec Zahodu

A v nasprotju s sorodno naravnanimi parodijami, kot sta na primer lika Borat in Ali G britanskega komika Sache Barona Cohena, ki med vrsticami sporočajo, da ti stereotipi v resnici ne držijo in samo nastavljajo ogledalo predsodkov polnemu srednjemu razredu, gre Matesan korak dlje. Gre za podobe iz resničnega življenja in na strani prejmejo več kot tisoč predlogov za objave na dan, s tem pa nikakor ne sporočajo, da je vse skupaj zgolj šala. Vse je še kar resno, s humorjem pa le učinkoviteje kažejo ogledalo evropski in zahodni družbi, prežeti z brezposelno mladino, ki životari brez pravih ciljev in v tem razočaranju tudi s pomočjo takšnih gibanj simbolno kaže sredinec obstoječi politični situaciji in Zahodu, od koder še vedno odmeva, da je treba delati in se truditi za uspeh, pa čeprav za ponižujoče majhno plačilo z majhnimi možnostmi za lepše življenje.

In če bi zaradi prevelikega števila najrazličnejših profilov na facebooku, namenjenih dokumentiranju duhovitih prizorov iz vsakdanjega življenja, lahko še podvomili, da je zadeva resnično prevzela obliko mladostne subkulture, so čepeči Slovani aktivni tudi v živo – po vzhodnoevropskih mestih namreč redno prirejajo druženja, kjer sta obvezna oprema trenirka in seveda talent za pravilno čepenje.