Tretji dan splošne razprave v generalni skupščini Združenih narodov sta pred slovenskim premierjem Mirom Cerarjem z območja bivše Jugoslavije nastopila še srbski predsednik Aleksandar Vučić in hrvaški premier Andrej Plenković. Slednji se je najprej pohvalil, da je Hrvaška postala svetovna turistična destinacija, v nadaljevanju pa opisal njeno aktivno delovanje v organih in organizacijah ZN ter »globoko zavezanost mednarodnemu pravu«. V zahtevi po »najvišjih pravnih standardih« je ocenil, da je arbitražni tribunal, dogovorjen s Slovenijo podlegel nesprejemljivemu kompromisarstvu in ustvaril pravno praznino, ki Hrvaški ni dopuščala drugega, kot da se iz arbitraže umakne. Plenković je dejal, da takšno spodkopavanje mednarodnega prava jemlje drugim pogum za tovrstno iskanje rešitev, ter tudi v newyorškem nastopu ponovil, da se Hrvaška zavzema za dvostransko rešitev odprtih vprašanj s Slovenijo.
Slovenski premier Miro Cerar se v svojem nastopu na Plenkovićevo izvajanje ni neposredno odzval. To je storil kasneje, ko je odpovedal predvideno srečanje v Zagrebu.
Svoj uvodni del govora je Cerar sicer namenil izzivom pri vzpostavljanju mednarodnega miru in varnosti, ki so po njegovi oceni čedalje bolj zapleteni in prepleteni, šokantni prizori človeškega trpljenja pa naša vsakodnevna resničnost. Zanj spodbudno je prizadevanje generalnega sekretarja ZN Antonia Guterresa za reformo svetovne organizacije, saj jo svet bolj kot kadar koli prej potrebuje kot enega ključnih akterjev za zagotavljanje varnosti, stabilnosti in dostojanstva za vse.
Pomen mednarodnega prava
Preden bo dostojno življenje omogočeno, bo treba po Cerarjevih besedah opraviti še veliko dela. Več je treba storiti tudi za ublažitev škode, prizadejane civilnemu prebivalstvu, predvsem v oboroženih spopadih, in za preprečitev vseh oblik spolnega nasilja. Slovenija, ki je zdaj članica sveta ZN za človekove pravice, je odločna zagovornica slednjih in se bo še naprej zavzemala zanje s krepitvijo norm in standardov njihovega varovanja, je dejal slovenski premier, preden je preskočil na spoštovanje in izvajanje mednarodnih pogodb, odločitev mednarodnih sodišč in tribunalov ter drugih virov mednarodnega prava. Pri tem ni nikogar izpostavljal, poudaril je le, da je mednarodno pravo temelj mednarodnega miru in varnosti in še posebej »pomemben porok prijateljskih odnosov in sodelovanja med državami«. Cerar je dodal, da v okviru pravne države med pomembnimi cilji njegove vlade ostaja končanje nekaznovanosti najhujših mednarodnih kaznivih dejanj ter da se Slovenija zavzema za krepitev mednarodnega kazenskega sodstva, predvsem mednarodnega kazenskega sodišča (ICC), čeprav so za pregon kaznivih dejanj hudodelstva zanj še naprej odgovorne države same.
Trajnostni razvoj slovenska nuja
Cerar je nekaj besed namenil trajnostni prihodnosti planeta v okviru razvojnih ciljev, ki so jih Združeni narodi sprejeli pred dvema letoma, in lanskega pariškega podnebnega sporazuma. Da ne smemo odstopiti od danih obljub, je poudaril in dejal, da se je Slovenija na to pot podala z občutkom nujnosti, kar se že kaže v visoki uvrstitvi naše države v poročilu za letošnje leto, kjer se je z indeksom uresničevanja ciljev trajnostnega razvoja ZN prebila v prvo deseterico med 157 izmerjenimi državami. Odločenost naše države, da okrepimo ozaveščenost o ključnih dejavnikih, ki oblikujejo našo trajnostno prihodnost, pa je izkazal tudi z našim priznavanjem čebel in drugi opraševalcev pri preprečevanju lakote, zagotavljanju prehranske varnosti, izboljšanju zdravja ljudi in ohranjanju okolja ter njegove biotske raznovrstnosti. V tem okviru je generalni skupščini predlagal, da 20. maj razglasi za svetovni dan čebel.
Slovenijo je premier predstavil kot odločno zagovornico neširjenja oborožitve za množično uničevanje. »Trdno smo prepričani, da moramo postopno doseči svet brez jedrskega orožja s popolnim izvajanjem sporazuma o neširjenju jedrskega orožja (NPT),« je dejal in v zvezi s tem ostro obsodil Severno Korejo.
Pred Mirom Cerarjem je v GS nastopil tudi srbski predsednik Aleksandar Vučić. Dotaknil se je sporov s Kosovom, omenil, da njegove neodvisnosti ne priznavajo, da pa spor razrešujejo samo z dialogom in kompromisi, čeprav težavnimi. Članstvo v EU je prioritetni cilj Srbije, tako kot tudi vojaška nevtralnost, trajni pa sta prijateljstvi z Rusijo in Kitajsko.
