»Saj nočem iti, toda moram. Nekaj v meni me priganja in ne bom našla miru, če ne bom sledila temu vzgibu,« je zapisala Alma Karlin (1889–1950), ena prvih žensk, ki so prepotovale svet. Na pot se je odpravila v ponedeljek, 24. novembra 1919, s seboj je vzela kovček, slovar v desetih jezikih, ki ga je napisala sama, in danes že kultni pisalni stroj eriko. Najprej si je želela odpotovati na Japonsko, a je zaradi skromnih prihrankov ali zato, ker ni imela pravih potrdil, iz genovskega pristanišča odpotovala v Peru. In se kljub drugačnim napovedim v domače Celje vrnila šele čez osem let.
Uhani iz mlečnih zob
V Genovi se začne tudi razstava Kolumbova hči Alma M. Karlin, na kateri lahko pisateljičinim popotnim dogodivščinam sledimo predvsem prek bogate zbirke njenih osebnih predmetov in pohištva. Eden najbolj znanih je gotovo skrivnostni kipec Li Tieguai, ki mu je Karlinova pripisovala nadnaravne moči in ga šest let prenašala v kovčku, ali japonski kimono, na katerem je spala, še ko je ostala brez plašča in čevljev. Videti je mogoče tudi njen slovar desetih jezikov, ki se jih je poliglotinja, kot je znano, naučila sama, obredni denar, ki ga je prinesla iz Kitajske, ter njeno raznoliko zbirko razglednic.
Avtorica razstave antropologinja Barbara Trnovec je želela z nekaterimi znanimi fotografijami – denimo Karlinove s pahljačo ali v obleki iz Indonezije – opozoriti tudi na pisateljičino ambivalentno naravo. »Alma Karlin sebe kot ženske ne sprejema in se ima za grdo, ker jo je tako vzgojila mati, ki se ni mogla sprijazniti s hčerkino nekoliko preveč spuščeno levo veko. A kljub temu zelo rada pozira.«
Trnovčeva poudarja pomen doslej manj znanih ali neznanih stvari iz zapuščine, denimo japonskih lesorezov ali ladijske fotografije s potovanja na Tihomorske otoke: »V svoji nečimrnosti kot potnica tretjega razreda zelo trpi. Zapisala je, da ni bilo nič tako ponižujočega, kot ko so jim potnice iz prvega razreda prinašale košare s sadjem.«
Na razstavi je mogoče videti še koledar pomembnih Nemk iz leta 1931, v katerega so umestili tudi Almo Karlin, kar priča o njeni družbeni uveljavljenosti, ki je bila v Avstriji, Nemčiji in Franciji večja kot v domačem okolju. Nekoliko nenavadna, a dragocena pridobitev so med drugim še uhani iz pisateljičinih mlečnih zob.
Žrtev nerazumevanja
Da bi še podrobneje spoznali svet neumorne popotnice in teozofinje, razstava v drugem delu predstavlja pisateljičino družinsko okolje, ki ga je zaznamovala predvsem avtoritativna mati, hkrati pa dobimo še informacije o družbenem in kulturnem ozračju slovensko-nemškega Celja tistega časa.
