Predsednik Borut Pahor je v petnajstminutnih posvetih z vodji poslanskih skupin preverjal, ali podpirajo njegove kandidate za nove člane stalnega arbitražnega sodišča v Haagu (SAS). Kot vse kaže, bodo to doktorica in dva doktorja prava: Maša Zgonec - Rožej, ki dela v neodvisni londonski organizaciji za mednarodne odnose Chatham house, Jurij Toplak z mariborske univerze ter odvetnik Sebastjan Zbičajnik.
Glede na današnje pogovore bodo po naših informacijah vsi trije kandidati dobili zadostno podporo poslank in poslancev. Pahorjev predlog je poleti že podprla vlada, zdaj pa kaže, da bo dobil tudi podporo opozicije.
Redko so angažirani za razsojanje
Vsaka država, ki je podpisnica haaških konvencij, ima lahko štiri člane stalnega arbitražnega sodišča. Letos se šestletni mandat izteka Borutu Bohtetu z ljubljanske univerze, Rajku Knezu z mariborske pravne fakultete, ki je pred kratkim postal ustavni sodnik, ter Jerneju Sekolcu. Mirjam Škrk je bila za članico SAS imenovana pozneje kot Bohte, Knez in Sekolec, zato bo Slovenija njeno zamenjavo iskala prihodnje leto.
Članstvo v SAS ni plačano in je predvsem častno. »Ponosna sem, da sem del slovenske nacionalne skupine,« pravi Mirjam Škrk, ki je članica že drugi mandat. »Pričakuje se, da smo specialisti s področja mednarodnega prava, z določeno osebno integriteto in da gre za ljudi, ki bi bili sposobni opravljati najvišje funkcije v državi,« je pojasnila.
Člani SAS ne delajo v prostorih sodišča v Haagu, ampak predstavljajo panel oziroma nabor, iz katerega lahko arbitre izberejo države, ki so se namenile z arbitražo rešiti neki spor. Mirjam Škrk pravi, da je bil do zdaj tako angažiran samo en slovenski član SAS. Kot je slovenski javnosti dobro znano, je Slovenija izbrala Jerneja Sekolca kot člana arbitražnega sodišča za določitev meje s Hrvaško.
Pravzaprav se nasploh redko zgodi, da države za razsodnika izberejo koga izmed članov SAS. »Države arbitrov ne izbirajo samo na podlagi strokovnosti, ampak tudi glede na nacionalne interese,« pojasnjuje Mirjam Škrk.
Poleg tega imajo člani še eno pomembno funkcijo, saj lahko predlagajo ali podprejo kandidate za člane meddržavnega sodišča Združenih narodov, ki ima sedež v isti stavbi v Haagu kot SAS. Mirjam Škrk pravi, da se na njih s takimi prošnjami pogosto obrnejo predvsem veleposlaništva držav, ki želijo pridobiti podporo za svojega kandidata.
Čeprav gre predvsem za častno funkcijo, izbor slovenskih članov SAS ni vedno potekal gladko. Leta 2006 je bila to ena od konfliktnih točk med takratnim predsednikom Janezom Drnovškom in takratnim premierjem Janezom Janšo. Šlo je prav za Mirjam Škrk, ki so jo poslanci SDS podprli šele v drugem poskusu, potem ko so zaradi zavrnitve poslušali kritike z vseh strani.
