Tako kot njegov republikanski predhodnik George Bush mlajši je tudi Donald Trump oblikoval svojo os zla, v kateri ostajata Severna Koreja in Iran, Irak pa je zamenjala Venezuela, čeprav ju s prvima ne druži povezovanje z orožjem za množično uničevanje. V torkovem govoru v generalni skupščini (GS) ZN je ameriški predsednik v svojem tviterskem slogu Iran označil za »glavnega izvoznika nasilja, prelivanja krvi in kaosa«, jedrski sporazum petih članic varnostnega sveta in Nemčije s Teheranom pa za »enega najslabših in enostranskih dogovorov, kar so jih ZDA sklenile«.
Ameriška administracija mora v skladu z zakonom, ki ga je kongres sprejel poldrugi mesec pred podpisom dogovora z Iranom, vsake tri mesece potrditi, da Teheran spoštuje sporazum. Prihodnjič mora Bela hiša to storiti do sredine oktobra, vse več znamenj pa je, da tega Trump ne namerava storiti. Potem ko je v torek v palači ob Vzhodni reki ponovil, da obstoječi jedrski sporazum svetovnih sil z Iranom ne bi smel biti sprejet, ker ne preprečuje Teheranu poti do jedrskega orožja, je danes novinarjem dejal, da je sam odločitev, ali bodo ZDA od sporazuma odstopile, že sprejel, ne bo pa še povedal, kakšna je. Ameriška veleposlanica Nikki Haley jim je namreč pred tem razlagala, da predsednikov oster nastop proti Iranu ni napoved konca sporazuma, ampak znamenje njegovega nezadovoljstva z njim. Novinarji so o vsem hoteli kaj več izvedeti od francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki je po Trumpovem nastopu v GS tako v svojem govoru kot poznejših izjavah vztrajal pri ohranitvi sporazuma ob razumevanju Trumpovega stališča, da »ni popoln«. Odgovora, ali sam ve kaj več o odločitvi ameriškega kolega, niso dobili, Macronovo stališče pa ostaja, da bo brez sporazuma mednarodna skupnost »ostala brez vsega«, tako kot v zvezi s Severno Korejo. Iranski predsednik Hasan Rohani, ki je v GS nastopil danes, sicer ni ponovil opozorila, da lahko Iran zelo hitro obnovi jedrski program. Poudaril je, da sporazuma zagotovo ne bodo prvi prekršili, da pa bodo na vsako kršitev katerega koli partnerja odločno odgovorili. »Bila bi velika škoda, če bi sporazum uničili malopridni začetniki na političnem odru,« je iranski predsednik namignil na svojega ameriškega kolega Donalda Trumpa. »Če bo nova ameriška administracija kršila sporazum, bo škodila tudi svoji lastni verodostojnosti in spodkopala mednarodno zaupanje v pogajanja z njo in zaupanje v njeno besedo,« je še poudaril.
Trump v razkoraku z IAEA
Čeprav Trumpova odločitev ostaja do nadaljnjega neznanka, je njegova retorika v jasnem razkoraku z ugotovitvami Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA), ki jih je pred dobrim tednom dni predstavil njen generalni direktor Jukija Amano. Zatrdil je da se Teheran drži jedrskega dela zavez iz sporazuma in to pod »režimom preverjanja, ki je najstrožji, kar jih trenutno obstaja«. Kritika sedanje administracije, ki jo je na današnjem srečanju z zunanjimi ministri podpisnic jedrskega sporazuma skušal uveljaviti ameriški državni sekretar Rex Tillerson, ni toliko povezana z jedrskim delom sporazuma kot z nezajetimi ameriškimi spori z Iranom glede njegovega raketnega programa in financiranja skupin, kakršna je Hezbolah, ki jih ZDA označujejo za teroristične.
