Ob vsakem močnejšem deževju so v Kostanjevici v pripravljenosti, saj je še zelo živ spomin na katastrofalne poplave pred šestimi leti. Tako so prebivalci že v začetku tedna iz hiš privlekli čolne. »Za vsak primer,« nam je dejala domačinka v torek popoldne, ko se je voda približala hiši na le nekaj metrov. »Našo hišo po navadi poplavi med prvimi. Zato sem se že dogovorila s prijatelji in znanci za pomoč, če bo potrebna.«
Pa ni bila, voda je sicer tu in tam zalila kakšno vrtno uto, a hišam je prizanesla. Deževje je sicer v zgodnjih jutranjih urah ponehalo, toda v Kostanjevici vedo, da lahko Krka narašča še ves dan po koncu padavin. Tako je danes dopoldne dosegla višino 383 centimetrov, leta 2010 je bila višina 470 centimetrov. Že zjutraj je bil poplavljen severni del otoka, a so kljub opozorilnim tablam nekateri vozniki »poskušali srečo«. Po besedah Roberta Zagorca, poveljnika kostanjeviške civilne zaščite, so v Kostanjevici tudi po letu 2010 že imeli na otoku vodo do pragov hiš, a se je potem ustavila. »Predvidevamo, da bo tako tudi danes. Trenutno sicer narašča po centimeter do dva na uro, a po moji oceni in glede na izkušnje se bo čez nekaj ur ustavila in začela upadati, tako da v hiše ne bo prišla,« nam je dopoldne dejal Zagorc. Popoldne se je reka že začela umikati.
Gasilci in predstavniki civilne zaščite so bili na terenu tudi na šentjernejskem in novomeškem koncu. V naselju Roje pri Šentjerneju so ogroženo hišo zaščitili z vrečami peska, poplavljena je bila cesta v Cerovem Logu, na območju Škocjana pa cesta proti Goriški vasi ter cesta Čučja Mlaka–Zameško. V Novem mestu v ulici Nad mlini je potok Težka voda ogrožal več stanovanjskih objektov, ki so jih gasilci prav tako zaščitili s protipoplavnimi vrečami.
Nekaj dela s črpanjem vode predvsem iz kletnih prostorov stavb so imeli gasilci tudi na brežiškem koncu, deževje pa je več težav povzročilo v žužemberški občini. Že v torek se je sprožil plaz pri Vinkovem vrhu, a kot nam je povedal žužemberški župan Franc Škufca, je za zdaj stabilen in najbližje hiše trenutno niso ogrožene, stanje plazu pa ves čas spremljajo. »Se je pa Krka razlila pod gradom na Loki, prebivalcem več hiš, ki se jim je voda približala tudi na le deset centimetrov, smo za vsak primer razdelili vreče s peskom, vendar so se razmere umirile. Krka se je začela umikati in intervencije niso bile potrebne,« je dejal Škufca in dodal, da so k temu prav gotovo pripomogli tudi posegi, ki so jih izvedli po zadnjih večjih poplavah leta 2011. Takrat so s pomočjo državnih sredstev poglobili strugo Krke za 60 do 80 centimetrov ter uredili brežine.
