Mehiško prestolnico Ciudad de Mexico je v torek malo po 13. uri po lokalnem času stresel močan potres, eden najbolj uničujočih v zadnjih tridesetih letih na tem območju. Žarišče potresa je bilo 123 kilometrov od 20-milijonske prestolnice, natančneje sedem kilometrov zahodno od mesta Chiautla de Tapia v mehiški provinci Puebla na globini 51 kilometrov pod zemeljskim površjem. Tla so se močno tresla tudi na območju zveznih držav Morelos, Puebla, Mexico, Guerrero in Oaxaca. Seizmologi so ocenili, da je Mehiko stresel potres z magnitudo 7,1, potresu pa je sledilo še vsaj enajst popotresnih sunkov, najmočnejši med njimi je imel magnitudo 4.
Samo v glavnem mestu je potres porušil vsaj 49 večjih stavb, še več jih je močno poškodovanih, mestne ulice pa sta kmalu po potresu napolnila prah in vonj po plinu. Gasilci so se morali spopasti s požari, številni prebivalci so ostali brez telefonske povezave, medtem ko je delavcem uspelo popraviti električno napeljavo za 3,4 milijona ljudi, kar je skoraj sedemdeset odstotkov vseh, ki so po potresu ostali brez elektrike. »Pred našimi očmi so se nekatere zgradbe sesule v prah. V mestu je nemudoma zavladala panika. Številni so se namreč ob teh prizorih spomnili na uničujoč potres leta 1985, v katerem je umrlo na tisoče ljudi in ki je v Mehičane globoko zasadil strah pred potresi. Takoj so začutili, da je tudi ta potres smrtonosen,« je trenutke po katastrofalnem potresu opisala Kate Linthicum, tamkajšnja dopisnica za Los Angeles Times.
Med žrtvami tudi več otrok
Pod ruševinami je umrlo več kot dvesto ljudi, največ v prestolnici in na območjih v njeni bližini. Na jugu Ciudada de Mexica se je zrušila trinadstropna osnovna šola za učence do štirinajstega leta, kar je bilo usodno za vsaj 21 otrok in pet odraslih, enajst šolarjev je reševalcem uspelo rešiti. Major mehiške mornarice Jose Luis Vergara, ki koordinira reševalno akcijo, je za francosko tiskovno agencijo AFP ocenil, da je pod ruševinami šolske stavbe ujetih še približno štirideset ljudi. Potres je bil usoden tudi za vsaj petnajst vernikov, ki so se udeležili maše v manjši cerkvi na pobočju vulkana Popocatepetl. Potres je namreč prebudil najaktivnejši mehiški ognjenik, ki je od prestolnice oddaljen 55 kilometrov. Zaradi izbruha se je cerkev podrla.
Ulice so danes napolnili Mehičani, ki se zaradi strahu pred popotresnimi sunki niso upali vrniti v močno poškodovane zgradbe, mehiške oblasti pa so prebivalce pozvale, naj raje kot avtomobile uporabijo javni prevoz, saj želijo ceste izprazniti za lažji in hitrejši prevoz ranjencev do bolnišnic. Zasilne bolnišnice so uredili tudi na terenu. Med preživelimi so bili najpogostejše poškodbe zlomi in močni udarci zaradi padajočih predmetov. Več tisoč prostovoljcev, delavcev Rdečega križa, policistov, vojakov, gasilcev ter reševalcev in drugih zdravstvenih delavcev na terenu, kjer so ostali tudi v nočnih urah, je med ruševinami neprekinjeno iskalo ljudi. Delo bodo nadaljevali brez predaha in tako dolgo, dokler še obstaja možnost, da izpod ruševin rešijo preživele.
Že drugi silovit potres ta mesec
Torkov potres ni prvi, ki je ta mesec zatresel mehiška tla. Silovit potres z epicentrom slabih devetdeset kilometrov jugozahodno od kraja Pijijiapan v zvezni državi Chiapas in z magnitudo 8,2 je Mehiko stresel v začetku septembra. Umrlo je več kot 90 ljudi, silovitost potresa pa je občutilo kar 50 milijonov ljudi, tudi prebivalci več kot tisoč kilometrov oddaljene prestolnice in državljani sosednje Gvatemale. Potresu so sledili številni popotresni sunki, med katerimi so najmočnejšim izmerili magnitudo 6,1, in nekaj manjših cunamijev.
Čeprav je bil potres v začetku septembra močnejši, njegove posledice niso bile tako uničujoče kot tokrat. »Magnituda ne razkriva vseh podatkov o potresu. Torkov potres je prizadel bolj gosto poseljena območja države, tudi urbano središče glavnega mesta. Hkrati je sestava tal pod mestom takšna, da se tresenje občuti močneje,« je za britanski BBC pojasnil njihov dopisnik za področje znanosti Jonathan Amos in dodal, da potresa najbrž nista neposredno povezana. »Vzrok je skupen, saj je Mehika na treh velikih tektonskih ploščah in oba septembrska potresa sta se zgodila, ker se je tektonska plošča Cocos potopila pod severnoameriško ploščo. Toda žarišče torkovega potresa je od žarišča potresa, ki je državo prizadel 7. septembra, oddaljeno kar 650 kilometrov.«
