Mislim svoje mesto: Je copate že odplavilo?

Ko sem zadnji teden skozi okno praktično vsak opazovala blisk in strele, ki so se zgrinjali nad Ljubljano, in mi je za občutek varnosti zadoščalo, da tam v visokem nadstropju, kot ptič v duplini, zgolj zaprem okno, me je obšlo, da ljudje na Barju, Viču in še marsikje drugje po Sloveniji gotovo ne motrijo tega božjega lightshowa s takšno mirnostjo kot jaz, da je morda marsikdo noč prebedel in v stiski premišljeval, ali se lahko ponovi povodenj, ki je pred tremi leti velik del Ljubljane spremenila v jezero. In ob tem ugotavljal, da je enako nemočen kot takrat in da lahko kot božji volek le upa, da mu v spanju ne odplavi copat izpod postelje.