Večina med počitnicami posvoji življenjski slog, kakršnega si sicer ne more privoščiti. Znanstveniki ugotavljajo, da je v ozadju pretiranega zapravljanja veliko nezavednih vzgibov, zaradi katerih na potovanjih ravnamo precej drugače kot v vsakdanjem življenju.

Na dopustu zapravijo vse in se domov vrnejo zadolženi

Pretirano dopustniško zapravljanje ni nikakršna redkost. Po rezultatih študije se skoraj tri četrtine Američanov s počitnic vrne zadolženih. Sodelujoči v študiji so raziskovalcem priznali, da njihov podopustniški dolg v povprečju znaša nekaj več kot tisoč dolarjev. Ta raziskava kaže, da ima tudi večina Britancev težave s pretiranim zapravljanjem. Raziskovalci so objavili študijo, v kateri pišejo, da povprečen Britanec zapravi okoli 700 evrov še preden zapusti državo. Ti stroški vključujejo s potovanjem povezane nakupe oblačil in ostalih potrebščin ter brezcarinske letališke nakupe.

Psiholog in finančni svetovalec Brad Klontz je zaradi narave svojega dela govoril s številnimi ljudmi. »Mnogi so sicer vešči upravljanja z denarjem, a se na dopustu njihovo obnašanje povsem spremeni,« je dejal za BBC. Najočitnejši vzrok za pretirano zapravljanje je druga valuta. Kot ugotavlja Klontz, težave rade nastopijo takrat, kadar za majhno število bankovcev lastne valute pri pretvarjanju dobimo zajetne šope bankovcev. Če denimo iz Evrope potujete v Indonezijo, dobite za en evro približno 16 tisoč rupij. V tem primeru je velika verjetnost, da boste zapravili več, kot ste sprva načrtovali.

V nepremišljeno zapravljanje nas sili občutek »zdaj ali nikoli«

K pretiranemu zapravljanju pripomore tudi občutek »zdaj ali nikoli«. Zavedanje, da smo v mestu, kjer morda nikoli več ne bomo, osvobaja željo po pretiranem zapravljanju. Bodisi gre za spominke ali za drage večerje, na potovanjih na življenje gledamo precej bolj kratkoročno kot sicer.

Na dopustniško zapravljanje vpliva tudi naše siceršnje število potovanj. Človek, ki potuje redkeje, bo bolj verjetno zapravil več od tistega, ki si potovanje privošči večkrat letno.

Seveda ni zanemarljiv tudi vpliv družbenih omrežij. Ta je še posebej opazen pri mlajših generacijah, ki želijo v čim več pogledih slediti vplivnim instagramerjem, ki pogosto objavljajo sponzorirane objave s prestižnih lokacij.

Kako se z dopusta vrniti brez luknje v žepu

Eden izmed predlogov, ki utegne pomagati pri omejevanju zapravljanja na potovanjih, je načrtovanje zabavnih aktivnosti takoj po prihodu domov. Na ta način se zavemo, da se nam kljub koncu dopusta obetajo lepi in zabavni dnevi. Kot pišejo pri BBC-ju, nas v zadnjih dneh potovanja misel na zabavne dogodivščine tudi po zaključku potovanja odvrne od nepotrebnega zapravljanja.

Pomaga tudi, če se na dopust pripravimo karseda dobro. Pomembno je, da vnaprej preverimo, kakšne so cene hrane, javnega prevoza, vstopnin in stvari, ki jih nameravamo kupiti. Postavljanje dnevnih limitov je lahko učinkovito, če smo na dopust dobro pripravljeni, vsekakor pa je bolje določati dnevne kot tedenske limite.