V 78-letu starosti se je poslovil Stanislav Petrov, ki je svet v času najbolj zaostrenih odnosov med ZDA in Sovjetsko zvezo rešil tako, da pravzaprav ni storil ničesar. Petrov je umrl 19. maja, a so njegovi svojci javnost o smrti obvestili v tem tednu.
»Samo svoje delo sem opravljal«
26. septembra 1983 je bil Petrov v službi, v bunkerju blizu Moskve. Nadzoroval je sistem za zgodnje odkrivanje medcelinskih raketnih napadov. Malo po polnoči je sistem javil izstrelitev petih ameriških jedrskih raket. V takem primeru bi moral Petrov najhitreje pritisniti na zloglasni rdeči gumb, s katerimi bi nadrejene obvestil o napadu, ti pa bi nasprotnikom zelo verjetno vrnili s povračilnim jedrskim napadom. Če bi to storil, bi se svet v tistem trenutku znašel v tretji svetovni vojni. Toda kot poroča BBC, se je Petrov odločil, da bo alarm zamolčal in o njem ne bo obvestil svojih nadrejenih. Namesto tega je posredoval obvestilo o računalniški napaki.
Kot je mnogo let kasneje dejal v enem izmed intervjujev, v tistih trenutkih predvideval, da je prišlo do računalniške napake. »ZDA napada ne bi začele s samo petimi raketami,« je kasneje dejal o svojem takratnem razmišljanju. Ko se dvajset minut po alarmu ni zgodilo nič, je nastopilo olajšanje. Jasno je postalo, da je sistem zatajil. Kasneje je bilo ugotovljeno, da je računalniški sistem odboj sončnih žarkov od oblakov nad ZDA pomotoma prepoznal kot izstrelitev jedrskih raket.
Nagrada za izjemne dosežke in preprečevanje konfliktov
Petrov je bil presenečen, da ga številni dojemajo kot junaka. »Samo svoje delo sem opravljal,« je dejal ob neki priložnosti. O dogodku je molčal deset let. »Prepričan sem bil, da bi moja zgodba o napaki v varnostnem sistemu zelo osramotila Sovjetsko zvezo,« je dejal. Šele po razpadu Sovjetske zveze je spregovoril z mediji.
V domovini za svoje zasluge ni bil preveč cenjen. Oblasti so se mu sicer zahvalile, ker je pravočasno prepoznal računalniško napako, a ga hkrati okrcale, ker ob izrednem dogodku ni ravnal tako, kot je veleval protokol.
V tujini je bil njegov prispevek k ohranjanju miru precej bolj prepoznan. ZDA so mu dvakrat podelile nagrado za državljana sveta, pred štirimi leti pa je prejel nagrado mesta Dresden za izjemne dosežke v podporo miru in preprečevanja konfliktov.
