Za zgodovinski uspeh slovenske košarkarske reprezentance so v prvi vrsti zaslužni igralci in trenerski štab s selektorjem Igorjem Kokoškovim na čelu. Zagotovo pa ni zanemarljivo niti delo ostalih članov reprezentančne ekipe, ki so od začetka priprav do včerajšnjega zadnjega dne evropskega prvenstva skrbeli, da so igralci lahko ves čas mislili le na košarko in na parket stopili v najboljši možni pripravljenosti.
Kondicijski trener in psiholog
Ena od ključnih figur v ozadju je 61-letni profesor Miljan Grbović, ki skrbi za fizično in psihološko pripravo. Reprezentančnemu štabu se je pridružil lani skupaj s selektorjem Kokoškovim, za seboj pa ima pestro preteklost. Po izobrazbi je profesor gimnastike, zato ni čudno, da je bil sprva, domnevno ravno zaradi zahteve slovenske stroke, trener v gimnastični reprezentanci Jugoslavije. Nato je skrbel za psihično pripravo jugoslovanske izbrane vrste v vaterpolu, ki je leta 1988 osvojila olimpijsko zlato. V nekdanji skupni državi je sodeloval še z rokometno in teniško reprezentanco, pa nato teniško, namiznoteniško in odbojkarsko reprezentanco Srbije in Črne gore ter Srbije. Pred prihodom v Slovenijo je bil nazadnje sodelavec pri ganski nogometni reprezentanci.
»Moja glavna naloga v slovenski reprezentanci je bila fizična priprava igralcev. Delo se je nato širilo še na psihofizično raven. Poskušal sem prenašati izkušnje, ki sem jih pridobil pri delu z vrhunskimi športniki in na velikih tekmovanjih. Ob tem sem bil na voljo tudi članom strokovnega štaba, če so kaj potrebovali,« je razložil Miljan Grbović, ki so ga igralci v zadnjih dveh letih lepo sprejeli in se nanj pogosto obrnili. Nič kolikokrat smo na evropskem prvenstvu opazili, kako se je pred tekmami, med njimi ali po njih posvetil kakšnemu posamezniku in se z njim zapletel v intenziven pogovor. »Pogovarjali smo se o številnih stvareh. Recimo o športnem načinu življenja od jutra do večera, pa o odnosu do dela. Od igralcev sem dobival povratne informacije, zato smo rešili marsikateri problem psihološke narave.«
Dela manj kot v preteklosti
Med pripravami in na prvenstvu največ dela opravita fizioterapevt Martin Klešnik in maser Grega Zdolšek. Klešnik med pripravami, ko sta na dan dva treninga, pred vsakim povija gležnje skoraj polovici igralcev in pomaga pri raztezanju, kar je ritual tudi po treningih. Sledijo terapije in masaže, zgodba pa se ponovi tudi pred popoldanskim treningom in po popoldanskem treningu. Obilico dela imata tudi po večerjah, ko so na vrsti masaže in različne sprostitve, ki vzamejo tri ali štiri ure. Kakšen pa je bil potek dela na dan tekem na evropskem prvenstvu? »Ker smo zmagovali, je bilo dela manj. Letos ga je bilo na splošno manj kot v preteklosti, saj so bili fantje odlično pripravljeni. Tudi iz klubov niso prinesli poškodb, zato sva šla z Grego dobro čez,« je še dodal Klešnik.
Še bolje sta jo odnesla zdravnika asist. prim. Branko Cvetičanin, dr. med., in asist. Marko Macura, dr. med. »Če je vse v redu, je za naju zelo dolgočasno. Premikaš se iz sobe v jedilnico, na trening in v avtobus, najbolj pomembno pa je, da ne kršiš pravila oblačenja in zgrešiš ure odhoda,« je hudomušno pripomnil Marko Macura in prav tako kot Klešnik dodal, da je pomanjkanje dela posledica odlične pripravljenosti igralcev in dobre preventive. Macura je sicer od malih nog predan košarki, saj jo je igral od devetega leta do začetka študija medicine. Podobno pot so ubrali tudi njegovi otroci. Sinova, 17-letni Jurij in 13-letni Sergej, se kalita pri španski Baskonii, 22-letna Živa pa igra pri ljubljanski Iliriji. »Obvezno se slišimo večkrat na dan in se o vsem pogovorimo. Brez tega ne gre. Košarka je nekaj, s čimer se zbudimo in gremo spat.«
