Palestinsko islamistično gibanje Hamas je v sporočilu za javnost izrazilo pripravljenost na pogajanja o vladi narodne sprave z bolj zmernim Fatahom. Prav tako se zavzema za parlamentarne volitve, ki bi bile prve po letu 2006.

Hamas v Gazi vlada že od leta 2007, potem ko je leto prej zmagal na volitvah in je deloma prišlo do državljanske vojne s poraženim Fatahom, ki ima oblast na Zahodnem bregu. V Gazi, ki je velika kot naše Prekmurje, se ob izraelski in egiptovski kopenski in pomorski blokadi stiska dva milijona Palestincev. Med njimi je raven brezposelnosti 40-odstotna, a skoraj nihče ne sme zapustiti Gaze (pred leti jih je 120.000 hodilo na delo v Izrael). Vsakih nekaj let Gazo zbombardirajo Izraelci, da bi ustrahovali Hamas. Bolje živi dva milijona Palestincev na Zahodnem bregu.

Fatah dvomi o možnosti sprave

Kot zdaj trdi v sporočilu za javnost, namerava Hamas oblast v Gazi prepustiti vladi narodne enotnosti in razpustiti svojo upravo (ne pa svojih varnostnih sil). To je doslej zahteval Fatah, ki pa je v svojih prvih odzivih zadržan, morda zato, ker ankete kažejo, da bi Hamas znova zmagal na volitvah. Mahmud Al Alul, namestnik 82-letnega palestinskega predsednika Mahmuda Abasa in eden vodilnih politikov Fataha, je pozdravil »dobre novice«, a takoj zatem podvomil o možnosti sprave.

Hamas se s to ponujeno roko odziva na »plemenita prizadevanja Egipta«, ki posreduje med stranema. Doslej so pobude za spravo med Hamasom in Fatahom spodletele. Očitno pa je Hamas preveč oslabel zaradi izraelske in egiptovske blokade. Do egiptovske je prišlo, ko je leta 2013 general Abdel Fatah Al Sisi odstavil demokratično izvoljenega egiptovskega predsednika Mohameda Mursija, pripadnika Muslimanske bratovščine, ki ji pravzaprav pripada tudi Hamas. Al Sisi je nato dal uničiti skoraj vse predore med Egiptom in Gazo, ki so bili zaradi tihotapljenja različnih stvari, tudi hrane, življenjskega pomena za prebivalce Gaze. Za povrh je letos Katar zaradi pritiska svojih sosed, tudi Savdske Arabije, ukinil veliko finančno podporo Gazi. Humanitarno krizo je še poslabšala osrednja palestinska oblast, to je Fatah, ki je hotel na ta način prisiliti Hamas v pogajanja. Med drugim je predsednik Abas zmanjšal sredstva za elektriko, plače, zdravila in mleko za otroke, kar Gaza vse dobi po Izraelu. Poleti so imela gospodinjstva elektriko na voljo samo dve in ne več štiri ure. Zaradi pomanjkanja elektrike imajo težave bolnišnice in ne delujejo več sistemi čiščenja odpadnih voda, tako da se je poleti ob obali razširil neznosen smrad.

Guterres opozoril na katastrofo

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je konec avgusta, ko je obiskal Gazo, govoril o »dramatični humanitarni katastrofi«. Izrael in Egipt je pozval, naj odpravita blokado. Celo mnogi Izraelci se bojijo, da bi brezizhodna situacija prebivalcev Gaze povečala število Palestincev, ki bi radi proti Izraelu poslali doma izdelane rakete.

Avgusta je Egipt potem res zmanjšal pritisk na Gazo. Omogočil je dobavo bencina in več elektrike. Namesto Katarja pomagajo Gazi Združeni arabski emirati, ki podobno kot Egipt niso naklonjeni islamistom in imajo Muslimansko bratovščino za teroristično organizacijo. Hamas je zato moral prekinil stike s to svojo centralo. Egiptu pa je moral obljubiti, da bo zapiral mudžahide in s policijsko zaporo onemogočal, da bi ti prečkali mejo in vdirali na Sinaj. Egiptovskega predsednika Al Sisija namreč že nekaj let boli glava zaradi vstaje privržencev Islamske države na Sinaju. Pred mesecem dni je Hamas postal prvič žrtev islamskih teroristov, ko se je samomorilski napadalec razstrelil v Gazi in ubil mejnega stražarja.