V SMC so za kandidaturo vztrajno prepričevali podpredsednika stranke Milana Brgleza. Predsednik državnega zbora, ki v javnosti ustvarja vtis resnega in odgovornega politika, bi namreč lahko nagovarjal tiste levosredinske volilce, ki so s Pahorjevo nevsebinsko in populistično instagramovsko politiko nezadovoljni. In teh niti ni tako malo. Očitno pa se Brglez zaveda, da bi ga aktualni predsednik države s pomočjo desnih volilcev v drugem krogu krepko nadigral in da to ne bi bilo v prid njegovim ambicioznim političnim načrtom.
Ker so v SMC ocenili, da si kot največja parlamentarna stranka nesodelovanja v predsedniški tekmi ne morejo privoščiti, so se odločili za kandidaturo šolske ministrice Maje Makovec Brenčič, ki pa ji prve javnomnenjske raziskave nakazujejo šibko podporo. To napoveduje ponovitev zgodb LDS iz devetdesetih let: Ljubo Sirc je na predsedniških volitvah leta 1992 dobil 1,5 odstotka glasov, Bogomir Kovač pet let pozneje 2,7 odstotka. Res pa je, da omenjena fiaska za LDS nista pomenila večjega problema – liberalna demokracija je bila tedaj na vrhuncu svojih moči, njen kapital je bil njen predsednik Janez Drnovšek. Kredit, ki ga je imela na zadnjih parlamentarnih volitvah SMC oziroma njen prvak Miro Cerar, pa je že pomembno splahnel.
V nekoliko boljšem položaju kot največja vladna je največja opozicijska stranka, saj lahko tudi na predsedniških volitvah računa na disciplino svojih volilcev. Za Janševo stranko pa bi bilo neprijetno, če bi se podpora njeni kandidatki Romani Tomc spustila globoko pod priljubljenost SDS. In še bolj neprijetno, če bi jo dohitela ali celo prehitela kandidatka Nove Slovenije Ljudmila Novak. Če sta bili namreč SDS in NSi na dosedanjih predsedniških volitvah zaveznici in sta nastopali s skupnim kandidatom, sta tokrat veliki nasprotnici. Pravzaprav se je Nova Slovenija za nastop svoje predsednice odločila prav zato, da bi dodatno poudarila razlike med njeno dokaj umirjeno konservativno politiko ter radikalnimi in rušiteljskimi zavzemanji Janševe stranke. Da bi torej utrdila svojo napoved »z Janezom Janšo nikoli več« in jo unovčila na parlamentarnih volitvah. Vsekakor pa je NSi z izbiro svojega glavnega aduta prevzela tudi veliko tveganje morebitnega oktobrskega poloma.
Javnomnenjske raziskave prepričljivo zmago v predsedniški tekmi napovedujejo sedanjemu predsedniku države Borutu Pahorju; zaradi predvidenega velikega števila kandidatov se sicer lahko zgodi, da bo vendarle potreben drugi krog volitev. Vrata vanj se vse bolj odpirajo nekdanjemu imitatorju in sedanjemu kamniškemu županu Marjanu Šarcu. Ta se v svojih dosedanjih nastopih s kakšnimi jasnimi in konsistentnimi stališči sicer ni izkazal, je pa njegova precej ljudska govorica očitno blizu tako delu levih kot delu desnih volilcev. To potrjujejo tudi rezultati danes objavljene Dnevnikove javnomnenjske ankete. Predvsem pa Šarčev hitri vzpon kaže na to, da čar svežine in novih obrazov pri volilcih še ni izgubil sijaja.
