Podobno kot pri drugih pridelkih so vremenske ujme oklestile tudi količino grozdja. Vsa letina še ni pod streho, po ocenah Dušana Brejca, direktorja Vinske družbe Slovenije, ki združuje vinogradnike in vinarje, pa bo količinsko za približno 20 odstotkov slabša od povprečnih, ko pridelamo okoli 90.000 ton grozdja. Po drugi strani bo kakovost vina takšna, kot že dolgo ni bila.
V zadnjih letih slovensko grozdje, s tem pa tudi vino, postaja čedalje kakovostnejše. »Vinograde smo ustrezno osvetlili. Izboljšali smo razmerje med listno maso, lesom in grozdjem, steklenice pa se skladiščijo pri optimalni temperaturi. Vse to med drugim pripomore k bolj jasni aromi, vino je bolj polnega okusa,« je pojasnil Brejc.
Višja kakovost botruje tudi višjim cenam vina. Maloprodajne cene se vsako leto zvišajo za 8 do 10 odstotkov, naraščajo pa tudi izvozne cene, kar pomeni, da prodajamo mednarodno primerljivo vino. Medtem ko je povprečna cena za liter vina v Avstriji slabe tri evre, je v Sloveniji 2,3 evra, je dejal Brejc.
Uvoz vina je večji od izvoza. V zadnjih nekaj letih izvozimo od 10 do 14 milijonov litrov vina. Od vsega uvoženega vina ga je od 70 do 80 odstotkov neustekleničenega. V nekaterih primerih se takšno vino uvaža tudi po ceni manj kot pol evra za liter, pravi Brejc. Velika večina takšnega vina konča v 1,5-litrskih plastičnih steklenicah za trgovske blagovne znamke. Največ vina uvozimo iz Avstrije, Italije in Madžarske. Po drugi strani pa izvozimo od pet do osem milijonov litrov vina, odvisno od tega, koliko odprtega vina se proda na tujih trgih. Ravno zato so pri statističnih podatkih velika nihanja, ustvarja pa se napačeni vtis, je opozoril Brejc. V zadnjih 25 letih so dominantni izvozni trg ZDA, sledijo pa Anglija, Nizozemska, Nemčija in Hrvaška.
Nepovezanost je težava vseh vinarjev
Slovensko vino je čedalje bolj kakovostno, v zadnjih nekaj letih pa v tujini ni več tako nepoznano, kot trdijo nekateri, saj po pojasnilih Brejca vsi panožni strokovnjaki do podrobnosti vedo, kakšno vino pridelujemo. Slovenija pa (še) ni prepoznana kot vinska destinacija. »In to je boleča točka za vse vinarje,« je poudaril Brejc. Če je posamezna država vinska destinacija, to za kupce pomeni varen nakup in da imajo na voljo širok izbor vin. Če želenega vina ne dobijo pri enem vinarju, ga lahko kupijo pri sosednjem. Vinska destinacija pomeni tudi, da kakovost vina ne niha in da je vino slogovno prilagodljivo. V tem primeru večji uvozniki iz tujine v vinsko destinacijo pridejo, da kupijo vino za celoten svoj portfelj, ne pa, da kupijo le kakšno vrsto, ki jim je primanjkuje, je dejal Brejc. Da bi postala vinska destinacija, bi se morala Slovenija v tujini promovirati kot enoten trg, ne pa, kot se dogaja, da se na istih sejmih nekateri vinarji predstavljajo posebej.
Na nepovezanost slovenskih vinarjev opozarjajo tudi drugi. »Slovensko vinogradništvo v tujini nima skupnega sporočila. Vsak vleče v svojo smer. Nismo se sposobni dogovoriti, da bi denimo na Nizozemskem svoja vina predstavilo pet kleti, ali pa organizirati nekega dogodka in ga nekaj let ponavljati. S tem bi v tujini pokazali, da imamo isto smer, ne pa da vsak vleče v svojo,« je pojasnil direktor ene največjih slovenskih vinskih družb Puklavec Family Wines Mitja Herga. Po ocenah bodo v ormoški družbi letos pridelali okoli 3,9 milijona litrov vina. Od celotne proizvodnje trenutno izvozijo 52 odstotkov vina, največ na Nizozemsko, Hrvaško in v Anglijo.
Po pojasnilih v. d. predsednika uprave Vinakoper Roberta Fakina imamo v Sloveniji dobre vinske združbe, kljub temu pa vinarji delujejo nepovezano. »Če bi delovali povezano, ne bi dopustili, da so Agroind Vipava kupili Ukrajinci,« je opozoril Fakin. Dodal je, da je letošnja letina povprečna, po ocenah pa bodo pridelali okoli 3,2 milijona litrov vina. Eden od ključnih ciljev družbe je usmeritev na tuje trge, med drugim na Japonsko in Kitajsko.
Iz leta v leto več vina na Kitajskem proda tudi Vinska klet Goriška brda. Po besedah njenega direktorja Silvana Peršolje Kitajci povprašujejo predvsem po rdečih vinih, ključni izvozni trg, na katerem prodajo okoli 40 odstotkov proizvodnje, pa so ZDA, kjer imajo tudi svoje podjetje. Po načrtih bodo letos pridelali okoli 4,5 milijona litrov vina.
V tujini težje prodati penino kot običajno vino
V vipavski vinski kleti Vinakras bodo letos proizvedli okoli 700.000 litrov vina, od katerega ga bodo izvozili približno pet odstotkov. V zadnjih letih veliko pozornosti namenjajo kakovosti vin, pred kratkim pa so zasnovali novo linijo vrhunski vin, zorjenih v sodih, je povedal direktor kleti Vinakras Marjan Colja. Zaradi veliko sončnih dni v Radgonskih goricah, znamenitih po proizvodnji penin, pričakujejo enega od boljših letnikov. Pridelali bodo približno 3,5 milijona litrov vina. Okoli sedem odstotkov proizvodnje prodajo v tujini, pri čemer je direktor družbe Borut Cvetkovič dejal, da je v tujini dosti težje prodati penine kot vino. Kot je pojasnil direktor Ptujske kleti Vinko Mandl,bo letošnji letnik najkakovostnejši v tem stoletju. Po ocenah bodo pridelali okoli milijon litrov vina. Najstarejša slovenska vinska klet izvozi 15 odstotkov vina, od tega polovico buteljčnega.
Zaradi vročih dni so v vodilnem slovenskem proizvajalcu cvička KZ Krško trgatev letos začeli tri tedne prej. Po ocenah bodo pridelali dober milijon litrov vina. Razen enega odstotka ga prodajo na domačem trgu, na katerem pa je velika konkurenca. Cene so se v zadnjem času znižale za 10 do 15 odstotkov, je opozoril direktor zadruge Janez Živič.
