Dvajset let pozneje je zgodba obrnjena na glavo. Novinarji smo že mesece pred salonom dobro poučeni o novostih, na razpolago nam je tudi brezplačni slikovni material, zato obisk salona postaja bolj prestižnega pomena in se zanj odločamo redkeje. Vse večkrat se namreč ne zgodi nič takega, zaradi česar bi si pozneje grizli nohte in si očitali, da nas tam ni bilo.

Saloni tako postajajo predvsem priložnost, da si lepotce na štirih kolesih ogledajo ljubitelji, in frankfurtski, ki bo imel vrata odprta do 24. septembra, seveda ni izjema. Toliko bolj, ker velja za številko ena in nosilca novosti, ki jim drugi prireditelji sledijo. Zadnjega si je ogledalo skoraj milijon ljudi, letošnja pričakovanja pa so podobna. Tudi zaradi velike množice pa se zdi skorajda neverjetno, da ga bodo kot možnost za predstavitev novosti nekatere znamke preskočile. Domnevno zato, ker želijo milijone, kolikor bi jih postavitev razstavnega prostora stala, unovčiti bolje, in sicer s promocijo na spletu in v drugih medijih. Da na salonu vozil niso prisotne vse znamke, postaja stalnica. Lani jeseni tako v Parizu na primer ni bilo Forda, Mazde, Volva, Aston Martina, Bentleyja, Lamborghinija in Rolls&Roycea, kar milo rečeno preseneča, sploh za luksuzne znamke, saj je znano, da danes več kot polovico dobička avtomobilska podjetja širom po svetu ustvarijo prav s prodajo prestižnih blagovnih znamk.

Leto 2017 naj bi bilo sicer v svetovnem merilu za avtomobilske znamke uspešno. V zahodni Evropi naj bi trg zrastel za 6 odstotkov, na 12,8 milijona vozil, onkraj luže pa za tri odstotke, na 16,9 milijona štirikolesnikov, kar bo najvišja prodaja v zadnjih desetih letih. Prodajalci pa si roke manejo tudi na največjem svetovnem trgu, na Kitajskem, kjer je pričakovana rast 4 odstotke in prodaja 19,1 milijona osebnih vozil. Tudi v Sloveniji trg raste, po osmih mesecih za desetino, tako da utegne biti po zelo dolgem času (nazadnje leta 1999) presežena celo meja 70.000 prodanih osebnih vozil. Med njimi bo žal le za vzorec električnih, pa čeprav se danes o električni mobilnosti največ govori in piše.

Kako zelo pomemben je frankfurtski salon za Nemčijo, ki v avtomobilskem sektorju zaposluje 800.000 ljudi, dokazuje tudi to, da ga je odprla kanclerka Angela Merkel. Svet mobilnosti se pač spreminja s svetlobno hitrostjo. Ali bodo v bližnji prihodnosti na cestah resnično samovozeči avtomobili in bo vožnja postala avtonomna, pa bo veliko odvisno tudi od kanclerke. Če bo podprla milijardna vlaganja v infrastrukturo, bo vodilnim znamkam olajšala pot, po kateri trenutno hodijo večinoma same. Avtonomna vožnja pa se prav zaradi potrebnih vlaganj v Sloveniji trenutno zdi kot znanstvena fantastika.