Evropsko prvenstvo v košarki se še ni začelo, ko je v Helsinkih oče Luke Dončića Saša v enem od pogovorov suvereno in smrtno resno napovedal, da bosta na tokratnem tekmovanju v finalu nastopili Slovenija in Srbija. Včeraj se je njegova napoved dokončno uresničila, saj je moštvo selektorja Aleksandra Đorđevića v drugem polfinalu Rusijo spravilo na kolena.

Razočaranje na domačem EP

Reprezentanca Srbije je v svoji košarkarski zgodovini osvojila praktično vse, kar se je dalo. V vitrinah ji manjka le še olimpijsko zlato. Potem ko zaradi sankcij OZN takrat kot ZR Jugoslavija ni smela nastopiti na OI 1992, EP 1993 in SP 1994, je na prvenstvu stare celine 1995 nemudoma postala prvak, kar tamkajšnji ljudje štejejo kot eno največjih zmag v njihovi športni zgodovini. Kot tudi slavje na svetovnem prvenstvu leta 2002 v Indianapolisu, ko so v četrtfinalu padle ZDA.

Pod novim imenom Srbija in Črna gora je sledilo obdobje neuspehov, največje razočaranje pa je prišlo na domačem evropskem prvenstvu leta 2005, ko se reprezentanca pod vodstvom selektorja Željka Obradovića ni uvrstila niti v četrtfinale, saj jo je v dodatni tekmi za uvrstitev med osem najboljših moštev izločila Francija. Sledilo je obračunavanje med igralci, povsem pa je živce izgubil tudi Obradović, ki je imel po porazu dolg govor na novinarski konferenci, kjer je določene reprezentante označil za neprofesionalne. V njegovem trenerskem štabu je bil tedaj pomočnik današnji selektor slovenske reprezentance Igor Kokoškov.

Težave z odpovedmi in poškodbami

Pod imenom Srbija je tamkajšnja reprezentanca prvič nastopila na evropskem prvenstvu leta 2007, stvari pa so se na bolje začele obračati dve leti kasneje, ko je selektorsko funkcijo prevzel legendarni Dušan Ivković. Ta se je lotil temeljite pomladitve in ključe moštva zaupal Milošu Teodosiću, kar se mu je nemudoma obrestovalo. Srbija je tedaj na Poljskem v polfinalu po izredno napeti tekmi ugnala ravno Slovenijo, nato pa v finalu morala priznati premoč Špancem. Ivković reprezentance do večjega uspeha v naslednjih štirih letih ni več popeljal, po evropskem prvenstvu leta 2013 v Sloveniji pa ga je na mestu selektorja zamenjal Aleksandar Đorđević.

Odločitev vodstva srbske zveze so navijači sprejeli z odobravanjem, saj Đorđević zaradi vsega, kar je naredil za tamkajšnjo košarko, velja za nacionalnega heroja, ki se ga je že v igralnih časih prijel vzdevek »Sale nacionale«. V reprezentanci je nadaljeval delo svojega predhodnika in vnesel še nekaj svojih zamisli, ki so nemudoma padle na plodna tla. Na svetovnem prvenstvu 2014 in olimpijskih igrah 2016 je Srbijo pripeljal do dveh srebrnih odličij, obakrat pa v finalu moral priznati premoč ZDA.

Po odličnih predstavah v Riu de Janeiru je Đorđevićevo moštvo nemudoma postalo prvi favorit za zlato odličje na evropskem prvenstvu, a se mu je mozaik začel podirati med pripravami. Sprva je bilo jasno, da selektor ne bo mogel računati na igralca iz lige NBA Nemanjo Bjelico in Nikolo Jokića ter Stefana Markovića, nato pa so se začele še težave s poškodbami. Zaradi tega je najprej odpadel center Miroslav Raduljica, nato Miloš Teodosić, tik pred prvenstvom pa še branilca Nikola Kalinić in Nemanja Nedović. Đorđević kljub vsem tegobam ni želel zmanjševati apetitov, vodilno vlogo v moštvu je zaupal Bogdanu Bogdanoviću, in je ponavljal, da je cilj ne glede na vse osvojitev zlate kolajne, ki je zdaj na dosegu roke. A zadnja ovira bo gromozanska, saj jih v finalu čaka spopad proti to pot fenomenalni Sloveniji.