Ko podjetje raste in sodi med najhitreje rastoče v Evropi, njegovega prvega moža to gotovo navdaja s ponosom. Luca de Meo ima te dni več razlogov za zadovoljstvo. Nad znamko Seat, ki jo vodi, ni več črnih oblakov. Še več: lanskoletni poslovni rezultati so bili najboljši v zgodovini, rast pa se nadaljuje tudi letos, Seatov dobiček je v prvem šestmesečju zrastel za 40 odstotkov. Vse to so razlogi, da je revija Automotive News Europe italijanskega menedžerja, ki je letos praznoval abrahama, proglasila za izvršnega direktorja leta.
»Globoko sem hvaležen, saj sem se pridružil vrsti izjemnih direktorjev v avtomobilski panogi, ki so priznanja prejeli zadnja leta. Zasluge za nagrado gredo Seatovi vrhunski ekipi, dobri rezultati so namreč plod skupnih prizadevanj za napredovanje znamke do položaja, ki si ga zasluži,« je dejal menedžer s 25-letnimi izkušnjami.
Čudežni deček, kot so ga poimenovali na začetku kariere, je zvest avtomobilskemu poslu, poslovno pot pa je začel pri Renaultu in jo nato nadaljeval pri Toyoti in skupini Fiat, vse dokler se ni leta 2009 koncernu Volkswagen pridružil kot direktor trženja. Znana je anekdota iz časov, ko je delal za Lancio in je na vrata njegove pisarne potrkal predsednik uprave Sergio Marchionne. Vprašal ga je, kdo si pa ti, nato sta se zapletla v dvourni pogovor o težavah v podjetju, nekaj dni pozneje pa je De Meo postal šef Fiata. Med drugim je obudil znamko Abarth, na katero se je čustveno navezal. Fiat je bil leta 2002 na robu obstoja, skupaj z Marchionnejem pa sta postala velika rešitelja. Zato ne čudi, da je od države dobil red za zasluge in častni naziv – commendatore.
Kot da bi pristal na Luni
Danes govori pet jezikov – italijansko, angleško, francosko, nemško in špansko – a še leta 2009, ko se je pridružil nemškemu velikanu, ni bilo tako. »Za mene, ubogega Italijana, ki ni govoril jezika, je bila ponujena služba podobna, kot da bi pristal na Luni,« se spominja prvega razgovora s šefom Martinom Winterkornom. Prvi mož Seata je od novembra 2015, ob zamenjavi Jürgena Stackmanna pa podjetje ni bilo v najboljši finančni kondiciji, zato je bilo ključno, da so se osredotočili na stvari, ki so resnično pomembne. »Moje upanje in sanje so, da bo Seat postal bolj unikatna znamka,« je dejal ob prevzemu in kmalu ugotovil, da se ključ do boljših prodajnih številk skriva tudi v nadvse modnih športnih terencih. Potreboval je le 18 mesecev, da je podjetje, ki je izgubljalo denar, pretvoril v dobičkonosno. Samo lani je tako neto dobiček dosegel 232 milijonov evrov, kar je največ v zgodovini.
Kupci španske znamke so v Evropi v povprečju deset let mlajši od konkurence, se pravi, da so stari okoli 43 let. A njihova zvestoba je bila vedno vprašljiva. Kar 70 odstotkov kupcev je namreč za znamko, ki se osredotoča na evropski, severnoafriški in latinskoameriški trg, novih. V Evropi se seati odlično prodajajo v Nemčiji, precej slabše pa v Franciji in Italiji. »Na teh dveh trgih prevladujejo domače blagovne znamke. Za boljšo prodajo je nujno, da izboljšamo imidž znamke. Smo mladi, toda kakovostni,« še pravi. Italijanski avti so mu blizu, njegov prvi je bila fiat panda. »Ni bila nič posebnega, toda pomenila mi je svobodo.« Tudi njegov sanjski avto ima italijanske korenine – ferrari 250 GTO.
Na poti do poslovnega uspeha je delal tudi napake. »Seveda sem jih delal in jih bom delal tudi v prihodnje. Toda pomembno je, da iste napake nikoli ne ponovim.« De Meo do leta 2020 napoveduje največjo produktno ofenzivo v zgodovini podjetja, s katero naj bi dosegli 80-odstotno pokritost trga, saj bodo predstavili šest novih avtomobilov, med katerimi bosta tudi sedemsedežni športni terenec in električno gnani avtomobil. »Želim si, da bi Seat postal precej bolj globalna znamka, kot je danes. Moja glavna naloga je, da imam ves čas nogo na stopalki za plin in poskrbim, da bomo tudi v prihodnje opravili takšno delo, kot smo ga zadnji dve leti, ko ves čas samo rastemo.«
S prodajo morajo zaslužiti
Biti znotraj velikega koncerna Volkswagen je za znamko Seat dobra izkušnja, saj imajo dostop do najnaprednejših tehnologij, ki si jih marsikateri konkurent ne more privoščiti. Tudi zato je De Meo prepričan, da se bo njihova rast nadaljevala, pri čemer naj tržni delež ne bi padel pod mejo petih odstotkov. »Če se bo to zgodilo, ne bomo več obstajali,« je realen. Lani so prodali 408.700 vozil, kar je bila rast še četrto leto zapored, želja je nekoč prodati 500.000 vozil. »Toda tega ne bomo uresničili ne letos ne prihodnje leto. Si pa želimo, da bi vsako leto rasli od 8 do 9 odstotkov. Več skorajda ni mogoče, saj bi to pomenilo velik pritisk na tovarne, dobavitelje in prodajalce. Naš cilj pa seveda ostaja isti – s prodajo služiti denar.« Da se mu to zdi najpomembneje, ne čudi, saj je Seat pred njegovim prihodom kar sedem let zapored ustvarjal izgubo.
Avtomobilska podjetja so se znašla pred velikim izzivom – ni več pomemben samo kupec, temveč uporabnik. Temu je treba ponuditi raznolike produkte. »Znamke so kot ljudje. Če imata fant ali dekle le eno značilnost, že po nekaj tednih postane dolgočasno. Zato so dobre znamke raznovrstne.« Pri Seatu je vse skupaj začinjeno s športnostjo in v tem se razlikujejo od konkurence. Kljub temu pa si napake pri modelih ne smejo privoščiti, saj so še vedno majhni. De Meo je slikovit: »Pri Seatu nimamo veliko krogel, zato moramo z njimi streljati preudarno in pazljivo.«
