Le kdo ne pozna L'Oréala, Nikeja, Coca-Cole ali Googla. Gre za nekaj blagovnih znamk, ki danes ne bi potrebovale reklame, saj so večini zemljanov dobro poznane. Tudi v Sloveniji imamo nekaj nadvse prepoznavnih blagovnih znamk, ob katerih dodatno pojasnilo ni potrebno, in sicer na primer Gorenje, Elan in Krko. Ker velja, da bolj ko si prepoznaven, lažje se prodajaš, prepoznavnost ni pomembna zgolj z vidika videza.
Nekaj podobnega je tudi v svetu avtomobilizma, kjer se nekatere znamke in posledično njihovi avtomobili prodajajo kot vroče žemljice. In mednje, se pravi med bolj prepoznavne in tudi prodajane, zagotovo sodi golf. Volkswagen golf. Na vprašanje, zakaj je prav golf tisti avto nižjega srednjega razreda, ki že desetletja velja za institucijo in se po njem imenuje celo prodajni razred, ni preprostega odgovora. In če stvari kupujete zgolj z očmi, bo odgovor še toliko bolj zapleten. Golf namreč nikoli ni bil mister sveta, a tega več kot 30 milijonov ljudi, ki so se od leta 1974 odločali, da je to njihov avto, niti ni pričakovalo. Ko pa beseda nanese na sodobne tehnologije, pregovorno nemško natančnost in kakovost, je 30 milijonov parov rok hitro v zraku.
Priznamo, pred testnimi vožnjami smo bili malce na trnih, saj že dolgo nismo bili za volanskim obročem golfa, poleg tega je kombinacija testnega motorja in menjalnika na papirju obljubljala ogromno. Za nameček smo o njej prebrali veliko dobrega in tudi razvojniki so bili nad njo tako navdušeni, kot da bi na lotu zadeli milijone. Si želite več adrenalina in temu primernih zmogljivosti ali stavite na vozno udobje s poudarjeno varčnostjo? Od odgovora na vprašanje naj bi bilo odvisno, kakšno srce bo skrito pod prednjim pokrovom in kakšna barva krvi bo tekla po žilah. Toda pri novem bencinskem štirivaljniku naj bi veljalo oboje, se pravi, da na eni strani ponuja zmogljivosti z veliko začetnico, na drugi pa takšno porabo, da njegov lastnik zaradi prepogostega obisku črpalke za gorivo ne bo bankrotiral. Vsaj tako pravi teorija.
Vozniku je ves čas na voljo nadvse poskočnih 150 konjičkov, ki so pripravljeni, da jih poženemo v dir. Posledica? Na cesti boste med hitrejšimi, ob pomoči pametnega tempomata, ki ob želeni hitrosti sam nadzoruje varnostno razdaljo, pa bo tudi hitrejša vožnja dovolj varna in tudi udobna. Tempomat deluje v območju hitrosti od 0 do 210 km/h, kar je nadvse uporabno tako v mestnih središčih s strogimi omejitvami kot tudi na avtocesti. Kot češnja na torti pa je 7-stopenjski samodejni menjalnik, ki mu lahko ukazujemo tudi z ušesoma za volanskim obročem. In zdaj k tistemu, kar nas je zmotilo, saj se teorija in praksa močno razlikujeta. Poraba goriva. Odgovorni v Wolfsburgu obljubljajo, da je 1,5-litrski TSI varčen, za kar naj bi v določenih razmerah skrbel izklop valjev. V teoriji je tako obljubljena poraba 4,9 litra. Žal pa je bil testni le še eden izmed štirikolesnikov, kjer se teorija in praksa pri porabi močno razlikujeta. Nam se je glede na zmogljivosti sicer povprečje 7,7 litra zdelo še sprejemljivo, a 60 odstotkov več glede na obljubljeno mu ni ravno v ponos.
Najbolj povprečen je golf, ko beseda nanese na dolžinske centimetre in prtljažne litre. 426 in 380 nista številki, ki bi vas pustili odprtih ust. Toda dolžinska mera zagotavlja okretnost tudi v mestnih središčih, na zadnji klopi je dovolj prostora za dva povprečno raščena zemljana, v globok prtljažnik pa boste zlahka zložili štiri letalske kovčke. Seveda ga je s podiranjem klopi mogoče povečati, žal pa dno ni ravno. Testni golf je bil obarvan modro. Z razlogom. Modra barva med drugim pooseblja tudi zrelost, natančnost, zanesljivost in visoke vrednote. Vse to pa ima seveda svojo ceno, saj je bilo za testnega na računu treba imeti 24 tisočakov.
