Najbrž se danes še sami ne spomnijo, kaj so in kje so tisto noč proslavljali, a zlahka si predstavljam, kako nezadosten se jim je ob štirih zjutraj zdel običajen piknik ob Savi, s katerim bi zaključili uspešno sezono. Ob štirih zjutraj so stari Ježičani resnično verjeli, da bi za vse, kar si imajo ob koncu sezone povedati, in za vse, kar bi radi med pomenkom spili in pojedli, potrebovali najmanj štiriindvajset ur. Verjamem celo, da je bilo teh štiriindvajset ur košarke kompromis, saj so bili med njimi gotovo tudi takšni, ki so se nadejali biti opravičeno odsotni od doma tudi os

Prebrali ste manjši del članka,
če želite nadaljevati z branjem, se morate prijaviti, registrirati ali naročiti.

Registrirajte se povsem brezplačno - vsak mesec imate poleg vseh odprtih vsebin brezplačni dostop do 4 zaklenjenih člankov na spletnem portalu Dnevnik.si ter v mobilni aplikaciji Dnevnik.si.

NAROČI SE PRIJAVI SE

Še niste registrirani? Registrirajte se tukaj.