Goran Vojnović: 24 ur igranja

Nepretrganega, štiriindvajseturnega igranja košarke se ni mogel domisliti trezen človek. Košarkarski ultramaraton se je verjetno utrnil ob za košarko povsem neprimernem času, okoli četrte ure zjutraj, bi rekel, med proslavljanjem kakšne velike zmage. Kolikor sicer poznam ljudi, ki so nekoč prišli na to idejo, za proslavljanje nikoli niso potrebovali razloga, a za zgodbo je dobro, če verjamemo, da je ena lepa stvar vodila k drugi, da je stare Ježičane prav zmaga na košarkarskem igrišču vsaj posredno pripeljala do zamisli, da bi svojo ljubezen do košarke obeležili s celodnevnim košarkanjem.