Nov raketni poskus Severne Koreje, pri katerem si strokovnjaki niso edini, ali je šlo za balistični izstrelek srednjega ali medcelinskega dosega, je z doseženo višino in razdaljo prekosil podobnega v avgustu za 220 oziroma 1000 kilometrov. Tedaj se je namreč čez japonski Hokaido raketa dvignila na 550 kilometrov in padla v Tihi ocean okoli 2700 kilometrov od izstrelišča pri mednarodnem letališču v Pjongjangu, tokrat pa bi, usmerjena proti 3450 kilometrov oddaljenemu vojaškemu ameriškemu oporišču na Guamu, le-tega preletela za 200 kilometrov. Severnokorejski voditelj Kim Jong Un je današnjo izstrelitev označil za »preludij za našo usmeritev proti Guamu« in napovedal nove poskuse.
Moon: Dialog trenutno ni mogoč; mednarodna skupnost razklana
Južna Koreja je na novo izzivanje severne sosede odgovorila z raketama srednjega dosega, izstreljenima na območje svoje pomorske izključne ekonomske cone v razdalji, ki bi sicer dosegla severnokorejsko izstrelišče pri Pjongjangu. Njen predsednik Moon Jae In, ki se je po nedavni izvolitvi zavzel za dialog s Pjongjangom, pa je dejal, da v takšnih razmerah ta ni mogoč, hkrati pa opozoril, da ima njegova država »če Severna Koreja izzove nas ali naše zaveznike, moč, da jo uničimo do neobnovljivosti«.
Mednarodna skupnost je vse bolj razdeljena. ZDA so sporočile, da bi morali glavno breme odgovora na provokacije, ki jim ni videti konca, prevzeti Kitajska kot glavna zaveznica pjongjanškega režima in Rusija, ki daje delo severnokorejskim državljanom. Kot stalni članici z vetom v varnostnem svetu ZN sta omenjeni državi razvodenili ameriški predlog o popolnem naftnem embargu in prepovedi zaposlovanja severnokorejskih delavcev v zadnjem paketu sankcij, saj sta vse bolj prepričani, da ti ukrepi ne delujejo in da bi morale ZDA priznati lastno odgovornost za dviganje napetosti na Korejskem polotoku, prenehati z agresivno retoriko in spraviti tamkajšnji režim znova za pogajalsko mizo. Varnostni svet se je sicer na zahtevo ZDA in Japonske sinoči po našem času sestal na izredni seji in čeprav sta tako Peking kot Moskva znova ostro obsodila severnokorejsko nespoštovanje resolucij VS v povezavi z njihovim raketno-jedrskim programom, ni bilo pričakovati, da bosta ustregla Washingtonu. Tiskovna predstavnica kitajskega zunanjega ministrstva Hua Chunying je namreč dejala, da njena država »ni v središču konflikta« in da bi morale »neposredno udeležene strani prevzeti svojo odgovornost«, pri čemer je jasno namignila na ZDA in Južno Korejo. Dodala je, da »sankcije niso pot do rešitve«, in pozvala k njenemu mirnemu iskanju s formalnimi diplomatskimi sredstvi. V podobnem tonu se je oglasilo rusko zunanje ministrstvo. Njegova tiskovna predstavnica Marija Zaharova je dejala: »Ne izkazujemo samo nasprotovanje prepovedanim raketnim poskusom, ampak tudi našo pripravljenost za ureditev položaja na Korejskem polotoku. Žal je agresivna retorika edino, kar prihaja iz Washingtona.« Tako je ost kritike usmerila nazaj proti Washingtonu.
