»Tako kot je kombinirano zdravljenje HIV, je kombinirana tudi preventiva prenosa virusa. Eden izmed sklopa učinkovitih preventivnih ukrepov je zdravljenje z zdravili pred okužbo oziroma predekspozicijska profilaksa (PrEP), ki pa je v današnjem času vedno bolj nujna,« meni dr. Janez Tomažič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. »Oktobra bomo izvedeli, ali bo v program predekspozicijske profilakse, ki ščiti pred prenosom HIV, pri nas pilotsko vključenih prvih 50 oseb,« še pove dr. Tomažič.
V program, ki so ga pripravili spomladi, naj bi bili vključeni posamezniki z višjim tveganjem, ki v Sloveniji v veliki meri prihajajo iz skupine moških, ki imajo spolne odnose z moškimi, imajo več partnerjev na leto, so že imeli druge spolno prenosljive okužbe, si injicirajo droge… Nevladne skupine te posameznike že zbirajo, je povedal Tomažič in dodal, da je težava tega programa v njegovi razmeroma visoki ceni, saj gre za dokaj obsežne preglede. V okviru projekta, ki stane 220.000 evrov, naj bi namreč 50 posameznikov z visokim tveganjem spremljali 19 mesecev in v tem času izvedli osem kompleksnih kontrol. S slednjimi bi imeli ves čas pod nadzorom tudi druge spolno prenosljive okužbe. Hkrati pa bi spodbujali testiranja drugih potencialno okuženih oseb, ki nenadzorovano širijo epidemijo, so prepričani tako Tomažič kot predstavniki Društva informacijski center Legebitra, kjer v sodelovanju z drugimi nevladnimi organizacijami že leta pripravljajo različne programe, ki vplivajo na preprečevanje novih prenosov HIV in drugih spolno prenosljivih okužb, njihovo odkrivanje in zdravljenje. Bistvena sestavina njihovih programov je po besedah Mitje Blažiča tudi omogočanje podpore in sistemskega zagovorništva pravic za osebe, ki živijo s HIV, ter nestigmatizirajoča obravnava v skupnosti.
Ni čudežna tabletka
»Zavedamo se, da PrEP ni čudežna tabletka, ki bo rešila vse težave, ampak pomemben del kombinirane preventive,« poudarja Mitja Ćosić iz Legebitre, ki si ne zatiska oči pred tem, da tudi pri nas nekateri že kupujejo PrEP na črnem trgu ali v samoplačniški ponudbi. »Bolje je, da ga jemljejo pod zdravniškim nadzorom, saj so lahko posledice nenadzorovanega jemanja hude. Edina slaba stran uvedbe PrEP v Sloveniji je ta, da bi bile osebe na terapiji, ki preprečuje prenos HIV, verjetno izpostavljene možnosti stigmatizacije in diskriminacije zdravstvenih delavcev.« Ireno Klavs z Nacionalnega inštituta za javno zdravje pa skrbi tudi, kako bi uvedba PrEP vplivala na spolno zdravje vseh tistih, ki ne bodo na tej terapiji.
Že preizkušena terapija
»Ljudje seksajo brez kondoma, temu se je treba prilagoditi. Uvajanje novih, sodobnih možnosti v splet preventivnih ukrepov, ki jih krije ZZZS, med katere zagotovo spada predekspozicijska profilaksa, je zato nujno za učinkovito obvladovanje epidemije HIV,« je Čosić omenil tudi na nedavnem strokovnem posvetu, ki so ga pripravili na pobudo Društva informacijski center Legebitra. Na njem so soočili mnenja o aktualni problematiki spolnega zdravja in preprečevanja spolno prenosljivih okužb s predstavniki širše družbe, ki so jim predstavili tudi primer dobre prakse uvedbe terapije PrEP na Norveškem, kjer imajo tudi dobro utečen sistem neposrednega dostopa do specialistov za spolno prenosljive okužbe. Terapijo PrEP so na Norveškem lani uvedli v nevladni organizaciji Helseutvalget, leto prej so jo uvedli v Franciji, letos pa v Belgiji in na Škotskem.
»Vsi koraki za uvedbo PrEP so že vključeni v najnovejšo nacionalno strategijo za preprečevanje in obvladovanje okužbe z virusom HIV, slednjo pa na ministrstvu za zdravje že uspešno implementirajo,« pove Mojca Gobec, generalna direktorica direktorata za javno zdravje in predsednica komisije za aids ministrstva za zdravje. Jure Mikolič z ZZZS pa poudarja, da je vsako novo zdravljenje z novimi zdravili ali metodami treba tudi realno stroškovno ovrednotiti in umestiti. Slovenija je v zadnjih dveh letih v zdravljenje hepatitisa C z najsodobnejšimi zdravili vložila 15 milijonov evrov, kar pomeni, da je večina teh bolnikov danes ozdravljenih in je bila s tega vidika stroškovno upravičena. »Slovenija ima registriranega enega od najučinkovitejših in najsodobnejših naborov zdravil za zdravljenje hepatitisa C in HIV. Preprečevanje novih okužb s terapijo PrEP je korak, ki nas po pridobitvi vloge za razvrstitev teh zdravil verjetno še čaka.«
