Za slabo poslovanje v celjski bolnišnici krivijo predvsem cene zdravstvenih storitev, ki ne pokrivajo njihovih stroškov. »Če se ne bodo zvišale, bo izguba bolnišnice, glede na trend stroškov v prvi polovici leta in oceno teh v prihodnjih mesecih, do konca leta presegla šest milijonov evrov,« opozarja direktor Splošne bolnišnice Celje Marjan Ferjanc. Dodaja: »Dvajset let nismo imeli likvidnostnih težav, od prvega dne letošnjega leta pa s plačili dobaviteljem zamujamo po mesec dni. Zadnji dan avgusta smo tako imeli do dobaviteljev za 4,5 milijona evrov zapadlih obveznosti.« Ferjanc ob tem opozarja, da situacije, vsaj dolgoročno, ne bo rešil niti interventni zakon, ki ga namerava sprejeti vlada.
Drži, da bi s tem zakonom bolnišnica dobila približno štiri milijone evrov za pokritje trenutno 5,2-milijonske izgube. A če ne bo prišlo do dviga cen zdravstvenih storitev, ki jih zavarovalnica plačuje bolnišnici, bodo že prihodnje leto znova v težavah. Stroški dela kot tudi zdravstvenega materiala namreč stalno rastejo. »Imamo zakonsko osnovo za izplačilo tri odstotke višjih plač in napredovanj, kar na letni ravni pomeni šest milijonov evrov. Za kar deset odstotkov pa so zrasli tudi stroški zdravil in drugega materiala, ki je vse kakovostnejši in tudi dražji,« še opozori Ferjanc. Na račun tega, ker denarja ni, pa seveda vse bolj trpijo investicije, ki jih izvajajo le v obsegu, da ne prihaja do motenj v delovanju bolnišnice.
Čakalne dobe daljše
V Celju so bili prvi, ki so v začetku leta v celoti vzpostavili delovanje urgentnega centra. Po načrtu bi se morali povezati z mariborsko urgenco in oblikovati skupno dispečersko službo, česar pa jim še ni uspelo uresničiti.
Celjska bolnišnica v prvi polovici leta tudi ni dosegla načrtovanega števila obravnav bolnikov. Po besedah strokovnega direktorja Francija Vindišarja tudi na račun novega urgentnega centra. Po novem so namreč hospitalizirani le zahtevnejši bolniki, drugi ostanejo zgolj na opazovanju.
Na večini oddelkov, in sicer na ortopediji, otorinolaringologiji, ultrazvočni diagnostiki, nevrologiji in kardiologiji, so se podaljšale tudi čakalne dobe. Skrajšale pa so se v revmatološki ambulanti, kar je posledica zaposlitve nove specialistke. A v celjski bolnišnici izvajajo vse aktivnosti, da bo enkratni dodatni program do konca leta opravljen v celoti. Zato bodo dodatne koronarografije, operacije krčnih žil in artroplastik kolena in kolka izvajali tudi zunaj rednega delovnega časa.
