Epidemija debelosti je že dlje časa ena izmed večjih težav sodobnega sveta. Raziskovalci nenehno opravljajo raziskave, povezane s prekomerno telesno težo. V zadnji med njimi so se posvetili raziskovanju, ali se razlogi za debelost razlikujejo med posameznimi državami.
Po poročilu Svetovne zdravstvene organizacije je delež debelih ljudi največji na pacifiških otokih, v obeh Amerikah in na Bližnjem vzhodu. Merilo za določanje debelosti je indeks telesne mase (ITM), ki predstavlja razmerje med višino in telesno maso. Vrednosti med 25 in 29,9 označujejo debelost, ljudje, katerih ITM je višji od 30, pa po merilu Svetovne zdravstvene organizacije sodijo v kategorijo predebelih.
Na Cookovih otokih je kar 48 odstotkov ljudi predebelih. Na Bližnjem vzhodu vodi Katar, kjer je predebelih nekaj več kot tretjina ljudi. Med državami obeh Amerik prednjači ZDA, kjer ima preveliko telesno težo 33 odstotkov ljudi.
Razlogi za debelost so različni
Jasno je, da sta za razvoj debelosti ključna dva faktorja: neustrezna prehrana in premalo gibanja. Toda tveganju za debelost botruje tudi več manjših dejavnikov.
Stanfordske raziskovalce je zanimalo, ali obstaja povezava med številom korakov, ki jih dnevno naredijo ljudje in debelostjo. Uporabili so podatke s pametnih telefonov 700 tisoč prebivalcev iz 111 držav in slednje razvrstili glede na število korakov. Najvišje se je uvrstil Hong Kong, kjer ljudje povprečno naredijo 6.880 korakov, na dnu lestvice pa je pristala Indonezija. Tamkajšnji prebivalci v povprečju dnevno naredijo nekaj več kot 3 tisoč korakov. Znanstveniki so ugotovili, da podatki o številu korakov ne povedo prav veliko, zato so se odločili meriti spremenljivko, ki so jo poimenovali »aktivnostna neenakost«.
»Telesna aktivnost ni enakomerno porazdeljena med prebivalci neke države,« je za CNN dejal Scott Delp, vodja raziskave. Večje razlike med številom korakov najbolj in najmanj aktivnih pogosto kažejo na večje število debelih v državi, je pojasnil. Pri merjenju »aktivnostne neenakosti« sta se na vrh lestvice uvrstili Savdska Arabija in Avstralija. Znanstvenike je presenetilo, da se je v kategorijo manj aktivnih ljudi uvrstilo precej več žensk kot moških.
Telesna aktivnost ljudem ni prioriteta
Znanstveniki so prepoznali tudi vpliv kulturnega ozadja na to, kako ljudje razmišljajo o telesni aktivnosti. Denimo na Bližnjem vzhodu in Kitajskem ljudje športa in gibanja ne uvrščajo visoko na svoj seznam prioritet. Ponekod na Bližnjem vzhodu je še posebej za ženske nepredstavljivo, da bi se na ukvarjale s športom, še posebej ne na prostem.
Kot piše CNN, je na Kitajskem in v nekaterih drugih državah južne Azije je akademski uspeh vrednoten tako visoko, da ljudje v stremljenju po doseganju uspeha na tem področju zanemarijo udejstvovanje na drugih področjih. Tako jim zmanjka časa za telesno aktivnost. Drugače je denimo na Japonskem in v Skandinaviji, kjer je telesna aktivnost promovirana že pri predšolskih otrocih.
Ponekod debelost še vedno razumejo kot dokaz dobrega zdravja
K temu, da mnogi debelosti ne dojemajo kot resno zdravstveno stanje, pripomore kulturno razumevanje debelosti. Na Zahodu je z debelostjo pogosto povezana stigma, a to nikakor ne velja za vse predele sveta. Ponekod na Kitajskem in v nekaterih afriških državah je zajetna, močna postava znak zdravja in dobrega finančnega stanja.
Zaradi sodobnega življenjskega stila vse več ljudi več ur na dan presedi. Pomanjkanje časa za kuhanje ter cenovna ugodnost hitre hrane dodatno pripomoretak širjenju epidemije.
