Sodeč po današnjem srečanju na sedežu hrvaške vlade, kamor je hrvaški premier Andrej Plenković povabil predsednike vseh parlamentarnih strank, te vztrajajo pri odločitvi sabora o izstopu od arbitraže, z Ljubljano pa bi se pogovarjali o reševanju paketa odprtih vprašanj med državama, od meje in žice ob njej do Ljubljanske banke. Čeprav junijske arbitražne razsodbe ne priznavajo, naj je vendarle ne bi povsem izključili kot temelj za nadaljevanje pogajanja o meji s Slovenijo. Radi poudarjajo, da je Hrvaška z arbitražno sodbo uresničila večino svojih pogajalskih zahtev, ko gre za kopensko mejo s Slovenijo, hrvaški nacionalni interes pa ni dosegel svojega predvsem v Piranskem zalivu, ki je postal mitski toponim hrvaško-slovenskega spora. Pri modifikaciji arbitražne sodbe niso povedali, kako naj bi prepričali Slovenijo, da sprejme manj, kot je dobila v Haagu.
Arbitraža Hrvaški dala več, kot so računali v Zagrebu
Medtem ko je za Slovenijo zgodba o meji z arbitražno sodbo končana in jo zanima samo implementacija, Hrvaška vztraja pri nadaljevanju pogajanj o meji. Pred četrtkovim srečanjem so »neimenovani viri« iz hrvaške vlade spustili v hrvaške medije zgodbo, da bo Plenković na sestanku iskal podporo za pogajanja s Slovenijo o dvostranskem sporazumu o meji, pri čemer naj bi bila podlaga za dogovor arbitražna sodba. Opozicija je odgovorila, da nočejo dvostranskih pogajanj s Slovenijo, ki bi bili le maska za uveljavitev arbitražne sodbe. Opozorili so, da vlada ne more doseči nobenega dogovora mimo sabora. Med drugim so izpostavili protislovje, da je arbitraža Hrvaški dala več, kot so računali v Zagrebu, a so jo zavrnili v saboru. Obenem je Sloveniji dala manj, kot so pričakovali, a so jo sprejeli. Za rešitev spora pa je treba pomiriti navidezni paradoks.
Pragmatične rešitve za ribiče
Plenković po srečanju s šefi parlamentarnih strank pred novinarji ni zavrnil možnosti, da je vlada naklonjeni rešitvi, ki bi sledila vsebini arbitražne razsodbe. Pričakuje slovenskega premierja Mira Cerarja v Zagrebu konec septembra. Želi si tudi »pragmatične rešitve, ki bo ribičem zagotovila vse pravice, ki jih imajo v tem trenutku«. Hrvaški ribiči se nikakor ne želijo odpovedati ribolovu do sredine Piranskega zaliva.
Pomembnost urejanja položaja ribičev, ki so bili v dolgoletnemu sporu o meji najpogosteje politično inštrumentalizirani, je nekaj tednov po arbitražni sodbi izpostavil slovenski premier Miro Cerar v pogovoru za komercialno Novo TV. Pojasnil je, da sporazum o maloobmejnem prometu in sodelovanju (SOPS) ureja ribolov v Piranskem zalivu. »Treba je upoštevati, da meja na morju poteka nekoliko drugače, kot smo si predstavljali doslej. Vendar seveda to ne sme biti v škodo ne vaših ne naših ribičev,« je povedal takrat. Cerar pričakuje, da bosta na zagrebškem srečanju s Plenkovićem spregovorila tudi o problematiki ribičev, a le v okviru pogovorov o uveljavitvi arbitražne sodbe.
Hrvaški načrt o skupnem ribolovnem morju je podoben nekdanjim predlogom o kondominiju v Piranskem zalivu, ki ga je ta teden obudil hrvaški akademik in dolgoletni pogajalec v sporu o meji s Slovenijo Davorin Rudolf. Predlaga skupno izvajanje oblasti v Piranskem zalivu kot prehodno rešitev do končne rešitve spora o meji.
