Tiha želja vsakega vrtnarja je urejena trata, ki jo doseže z lastnim znanjem in rokami. Velja pravilo, da negovana trata zahteva več pozornosti in znanja od večine vrtnih rastlin. Res pa je tudi, da jo bomo s pravilnim ravnanjem vzdrževali v optimalni kondiciji vrsto let.

Dela opravimo na suhih tleh

Površino, ki jo bomo želeli ozeleniti, je treba ustrezno pripraviti. Tako tla pred setvijo plitvo prekopljemo, poravnamo in odstranimo grobe delce (kamne, ostanke rastlin, korenine). Pomembno je, da ta dela opravimo na suhih tleh in da tik pred setvijo tla še enkrat poravnamo. Nato na površino s pomočjo trosilnika ali posipalnika nanesemo gnojilo. Uporabimo gnojilo, ki ima posebno sestavo in je namenjeno prehranjevanju mladih travnih bilk. Pri tem je treba paziti, da ne prekoračimo priporočenega odmerka in da z gnojilom prekrijemo vso sejalno površino.

Če vremenoslovci v prihodnjih dneh napovedujejo oblačno in brezvetrno vreme, izkoristimo to za setev. Sejemo s pomočjo trosilnika ali posipalnika, kajti le tako lahko zagotovimo enakomerno pokritost površine s travnim semenom. Če sejemo s posipalnikom oziroma trosilnikom, storimo to tako, da vozimo pravokotno na smer trosenja gnojil. »Seme trave lahko zmešamo s peskom, saj bomo tako seme lažje posejali. Lahko pa vse skupaj tudi poenostavimo in zmešamo seme trave in gnojilo skupaj,« svetuje strokovnjak Jani Čuk iz podjetja Silk, ki zastopa znamki Substral in Asef. »Pri tem moramo paziti, da maso dobro premešamo,« doda. Na koncu sledi zalivanje. Pri tem moramo paziti, da se nam površina nikoli ne izsuši. »Na začetku je treba zalivati pogosto z majhnimi količinami vode, ki mora biti v obliki drobnih kapljic. Če je vode preveč oziroma so kapljice prevelike, se površina zablati, kar vodi v slabšo kalitev,« še pove.

Nega trave tudi jeseni

Čeprav je prijetno spremljati rast trave v prihodnjih dneh, tednih, je treba medtem preveriti tudi kosilnico oziroma jo kupiti, če se s travno površino srečamo prvič. Trato prvič kosimo, ko doseže od osem do deset centimetrov višine. Kosimo na višino pet, šest centimetrov (upoštevamo pravilo, da ne smemo odkositi več kot tretjino površine lista). »Z mlade trave moramo jeseni tudi redno odstranjevati odpadlo listje in plodove, sicer bodo na teh mestih nastala prazna mesta, ki jih bo spomladi zasedel plevel,« še pove sogovornik. Na vprašanje, kako ravnamo s staro, zanemarjeno trato, polno plevela, Jani Čuk odgovarja: »Brez posebnih naporov jo lahko obnovimo že v nekaj tednih. Najugodnejši čas za to opravilo je pomlad (marec, april) ali jesen (september), ob zmernem vremenu.« Trate, ki jo želimo obnoviti, ne kosimo in jo pustimo, da zraste do višine deset centimetrov. Če je v njej veliko plevela ali mahu, uporabimo posebna gnojila, ki sta jim dodana herbicid, ki zatira širokolistne plevele, in železo, ki zatira mah. S tem uničimo plevel in mah, ki sta se v travi razrasla, samo travo pa pognojimo. »Nekaj dni po nanosu gnojila ne kosimo, če v tem času ni dežja, trato temeljito zalijemo. Z zalivanjem se začnejo procesi odmiranja plevela in mahu, hkrati pa pognojimo preostalo travo. Približno 14 dni po uporabi posebnega gnojila plevel in mah odmreta.« Čeprav se večina vrtičkarjev trudi, da ne bi posegali po fitofarmacevtskih sredstvih, nam žal pogosto ne preostane drugega, kot da uporabimo nesistemični herbicid, s katerim uničimo vse zelenje, nato pa po preteku aktivne dobe herbicida posejemo novo travo. »Seveda lahko to storimo tudi brez uporabe kemičnih pripravkov, vendar moramo v tem primeru površino preorati oziroma prekopati ter odstraniti večje kamenje, veje, šope trave in drugih rastlin,« pove Čuk. »Nato z grabljami, grabljami za prezračevanje ali motornim prezračevalnikom površino temeljito prezračimo po dolgem in počez. S tem dejanjem pripravimo tla za setev. Luknje in grbine poravnamo z grabljami in zapolnimo z vrtno zemljo.«

Poskrbimo za dobro podlago

Da nam bo trava lepo rasla, potrebuje dobro podlago. Po košnji, tudi če uporabimo kosilnico s košem ali kasneje trato pregrabimo, ostanejo na površini travne bilke, ki oblikujejo plast, ki je praktično neprehodna za vodo, poleg tega pa onemogoča tudi razraščanje travnih bilk in pospešuje razvoj bolezni. Zato si pri tem opravilu lahko pomagamo z grabljami (obstajajo posebne grablje za prezračevanje, drugače pa lahko uporabite navadne vrtne ali pa pahljačaste grablje) ali s posebnim strojem, ki se imenuje prezračevalnik oziroma s tujko vertikulator. »Preden se lotite tega opravila, pa morate preveriti, ali se je na vaši trati zaredil mah. V tem primeru je treba pred prezračevanjem najprej uničiti mah, kar storimo s pomočjo posebnih gnojil, kot sta substral 3 v 1 ali substral 2 v 1 za zatiranje mahu. Če tega ne storimo, pred prezračevanjem, se nam lahko mah razširi po vsej površini,« svetuje strokovnjak. Opomni tudi na problem zbitih tal: »S prezračevanjem rešimo tudi to težavo, ki pa se lahko reši še na drug način. Vzemite vrtne vile in se z njimi sprehodite po trati, tako da jih na več mestih (na razdalji od 30 do 40 centimetrov) zabodete v tla. Za to opravilo so najprimernejše votle vile. S tem opravilom omogočimo dostop vode in zraka do korenin.« Pri zbitih tleh bo voda ob jesenskem deževju odtekla naprej, namesto da bi prišla do korenin, ki jo nujno potrebujejo. V luknje, ki nastanejo, lahko potresemo kremenčev pesek. »Najprimernejši čas za to opravilo je september.«

Tla nahranimo že jeseni

Travne bilke zaradi redne košnje, suše in vročine za hitrejšo obnovitev potrebujejo hranila. Poleg tega moramo upoštevati tudi, da se približuje zima s snegom, nizkimi temperaturami in malo sonca. Zato moramo izbrati posebna »jesenska« gnojila za trato. Ta gnojila imajo uravnovešeno in posebej za ta letni čas prirejeno sestavo hranil. »Lep primer takega gnojila je gnojilo za travo z dolgotrajnim delovanjem substral jesen. Vsebuje dušik s počasnim sproščanjem (do tri mesece) in kalij, ki poskrbi za hitro obnovitev in dvig odpornosti proti boleznim in vremenskim vplivom.« Ob pravilni uporabi boste nagrajeni z lepo trato tako pozno jeseni kot tudi zgodaj spomladi.

Ob tem je treba poudariti, da gnojila za trato na površino ne nanašamo z roko, temveč s posebnim orodjem: posipalnikom ali trosilnikom, ki poskrbi, da je gnojilo enakomerno razporejeno po vsej površini.