Ob njegovem tekstu se spominjam opravljanja izpita na zelo strokovno temo, kot je recimo kemični proces razvijanja fotografije. To sem poznal, a me je profesorica presenetila z zahtevo, da ta proces razložim tako, da bo jasen tudi človeku, ki se s tem ne ukvarja profesionalno. To je bil zame velik izziv, a mi je uspelo in na to sem bil resnično ponosen. Pri mojem delu mi je ta lastnost velikokrat prišla prav.

Andraž Teršek mi je bil zaradi svoje jasnosti in klenosti pri izražanju svojih stališč od vseh pravnikov najbližje. A tokrat sem prav ti lastnosti pogrešal. Morda je bil ta prispevek pripravljen za kako pravno strokovno revijo.

Tekst sem moral desetkrat prebrati, da sem, vsaj upam tako, dojel bistvo njegovega razmišljanja. Če poenostavim, treba je ločiti pojma »avtoriteta« in »moralno«. In drugo, nikjer v zakonodaji in v ustavi ni napisano, da predsednik (v tem primeru) mora biti moralna avtoriteta. To mi je jasno. Avtoriteta je nekaj, kar si človek mora zaslužiti s svojim ravnanjem v življenju. Prava avtoriteta je tista, ki ti jo priznajo drugi. Doma družina in prijatelji, v delovnem okolju pa sodelavci. To moraš dokazati s strokovnim delom in z moralnim zgledom. V politiki pa mora politik s svojo moralno držo prepričati nas državljane. A tu nastaja problem. Institucija predsednika države je vsiljena avtoriteta, tako kot je prevečkrat vsiljena avtoriteta doma z uporabo sile ali z zlorabo pooblastil v delovnem okolju.

Torej, če si želim pridobiti pravo avtoriteto, si moram to zaslužiti s svojim delom, moralno držo. Da je avtoriteta vsiljena, dokazuje neki predpis o dolžnem spoštovanju do institucij, kot je v tem primeru predsednik države.

Če pogledamo malce nazaj, sta bitko za predsedniško funkcijo bila Borut Pahor in Danilo Türk. Bistveno bolj me je z moralno držo prepričal Türk, a je prevladala marketinška spretnost Pahorja, s katero je pokril svoj moralni primanjkljaj. Toda sedaj padajo okostnjaki iz omar, TEŠ 6 je že eden od teh. Resda je Pahor kot premier prevzel oblast ob nastopu ene najhujših kriz doslej, a izkazal se je zelo slabo. Nastavitev Borisa Štefaneca za predsednika KPK je bila po mojem mnenju zavestna, saj njegov način dela ustreza vsem strankam, ki korupcijo izrabljajo pri pohodu na oblast. SDS je na zadnjih volitvah izdatno tlakovala izvolitev Boruta Pahorja, saj ji je moralna drža Danila Türka močno načenjala živce. Skrajno slaba moralna drža Boruta Pahorja je delegiranje »levih« in »desnih« v ustavno sodišče. Posledica je popolna izguba ugleda ustavnega sodišča in posledično umiranje pravne države. Sedaj je njegov svetovalec dr. Ernest Petrič, ki si s svojo moralno držo v tej instituciji ne zasluži avtoritete. Ravno tako je vsiljevanje sprave zgrešeno in ne pripomore k pomiritvi. Med vojno bi želel biti Borut Pahor po sedanjem vzorcu predsednik partizanov in domobrancev.

Nekaj je hudo narobe s pravniki in pravom pri nas. Že dalj časa opažam trend prenormiranosti v zakonodaji. Skoraj vsak je nevede v prekršku, če že ne v kaznivem dejanju. Zakaj bi moralo v ustavi pisati, da si mora predsednik avtoriteto zaslužiti s svojo moralno držo? Ali ni to obrnjeno črkobralstvo?

Zdravko Petrič

Kostanjevica na Krki