Zakonita kraja pa nastane takrat, ko je neka oseba, ki je v kateri koli višji kategoriji od prve, zaradi zdravstvenih težav hospitalizirana. Tedaj na osnovi pravilnika, ki so ga bog ve kdaj pripravili na ministrstvu za delo in socialo, oskrbovancem odračunajo zgolj vrednost živil, to je 2,9 evra na dan, kar se mi zdi zelo nepošteno. Pošteno bi bilo, da bi za čas hospitalizacije oskrbovanca obračunali 1. kategorijo oskrbe, v kateri je že zajeta tudi režija. Ampak le zakaj, če lahko zakonito jemljejo oskrbovancem, ki so najobčutljivejša kategorija naše družbe in tudi z najnižjimi prejemki.
Prepričan sem, da večini oskrbovancem njihove pokojnine ne zadoščajo za njihovo oskrbo in da jim jo morajo sorodniki ali občine doplačevati. Kot sem nedavno zasledil v nekem članku, domovi za ostarele tudi naj ne bi bili ustanove, ki naj bi ustvarjale dobiček. Zelo zanimivo je tudi dejstvo, da so birokrati pred leti po Zujfu predpisali tudi domovom za ostarele, da morajo znižati število zaposlenih. Zakaj, če razen medicinskih sester vse druge financirajo sami oskrbovanci? V domovih so tedaj odpustili predvsem negovalni kader, s tem so oskrbovancem znižali kakovost oskrbe, zanimivo pa je, da jim tedaj cene oskrbe niso znižali. In se vprašaš, kje pa je potem ta presežek sredstev?
V zvezi s tem sem se obrnil na socialno inšpekcijo. Zelo prijazna inšpektorica (ne bi je izpostavljal z imenom in priimkom, ker ne vem, ali bi bilo to, kar mi je povedala, všeč njenim nadrejenim) mi je naštela vse člene in točke zakona, ki to legalizirajo. Povedala mi je tudi, da so iz tega naslova prejeli že mnogo pritožb in so že pred letom in več o tem obvestili pristojne na ministrstvu za delo in socialo. Odgovor, ki jim je bil dan, je bil, da bodo to uredili z novim zakonom o celoviti oskrbi starostnikov. Trdno sem prepričan, da noben od teh birokratov nima kakšnega sorodnika v domu za ostarele, sicer bi to že zdavnaj uredili. Sprašujem se, koliko let bodo še pripravljali ta zakon in dopuščali legalno »krajo« oskrbovancev?
Druga anomalija, ki jo zakon dopušča v domovih za ostarele, pa je sestava sveta zavoda, ki naj bi bil neke vrste nadzorni organ. Zakon dopušča, da je predsednik ali predsednica sveta nekdo, ki je zaposlen v zavodu. Le kako naj ta oseba opravlja nadzor nad svojim nadrejenim? O tej anomaliji sem aprila lani obvestil Tomaža Čebulja, ki naj bi bil menda svoje čase celo državni sekretar na tem ministrstvu. Odgovor je bil nekako v tem kontekstu, da to sicer zakonodaja dopušča, da pa je to zelo redek primer pri nas. Tak primer je bil v Domu upokojencev na Vrhniki in to luknjo je prejšnji direktor kot nepogrešljiv izkoristil, da so mu za dve leti podaljšali mandat. Si morete misliti, da je Dom upokojencev na Vrhniki že od aprila letos brez sveta zavoda, ker je prejšnjemu tedaj potekel mandat?
Sprašujem se, ali se bodo zdaj odgovorni na ministrstvu za delo in socialo kaj zganili, ali bo treba iti na ustavno sodišče ali morda v tožbo proti državi, ki to dopušča?
Janez Zupan, Domžale