Do nemških zveznih parlamentarnih volitev je le še dva tedna in temperatura v volilnih štabih strank očitno narašča. Desničarska populistična Alternativa za Nemčijo (AFD) v lovu na volilce uporablja čedalje ostrejše metode, zaradi česar se je znašla na tapeti pravosodnega ministra in državnega tožilstva. Eden glavnih politikov AFD Alexander Gauland se je nedavno obregnil ob vladno pooblaščenko za migracije in begunce Aydan Ozoguz zaradi njene izjave, da razen jezika ni mogoče razbrati kakšne posebne značilnosti nemške kulture. Obregnil se je ob njene turške korenine in dejal, da se je bodo na srečo lahko znebili v Anatoliji. Zaradi te izjave si je Gauland prislužil več prijav zaradi spodbujanja sovraštva, državno tožilstvo pa je že napovedalo uvedbo preiskave. Ozoguzova je dejala, da jo je izjava šokirala in je ni pričakovala ter da tudi ne ve, s čim si je zaslužila takšen napad. Od Gaulanda pričakuje opravičilo, a nič ne kaže, da ga bo dobila.
Populistični desnici vsak deseti poslanski sedež?
AFD je tudi na tnalu pravosodnega ministra Heika Maasa. Minister je opozoril, da je kar nekaj delov predvolilnega programa stranke v nasprotju z nemško ustavo. Med drugim je po njegovem mnenju protiustavno določilo, ki pravi, da je treba v celoti prepovedati gradnjo minaretov in oglašanje mujezinov. »Nemška ustava zagotavlja versko svobodo in prepoved diskriminacije na podlagi veroizpovedi ali verskih prepričanj v tretjem in četrtem členu,« je dejal minister Maas. Zato bo nekateri radi videli, da bi stranki onemogočili delovanje v parlamentu, kamor se ji bo, kot kažejo zadnje ankete, uspelo uvrstiti z okoli desetodstotnim deležem mandatov.
Uvrstitev stranke, ki je odkrito nacionalistična in sovražna do tujcev, v zvezni parlament mnogim vzbuja nelagodje. A pravosodni minister opozarja, da iz stranke z nikakršnimi prepovedmi ne smejo delati žrtve. To bi stranka seveda lahko dobro unovčila med svojimi podporniki, ki jih je še posebno veliko na vzhodu Nemčije, kjer imajo manj izkušenj z migranti kot na zahodu in so posledično tudi bolj naklonjeni idejam AFD. Na vrhuncu begunske krize je stranka v anketah dosegala celo več kot 15-odstotno podporo. A kriza je mimo in grožnje s tujci, ki da bodo preplavili Nemčijo, niso več tako učinkovit predvolilni material.
Schulzu se obeta poraz, pa vseeno postavlja pogoje
Napeto je tudi v taboru SPD. Kanclerski kandidat Martin Schulz je dejal, da ga ankete ne zanimajo in da bo postal novi nemški kancler, Angeli Merkel pa v svoji novi vladi ponuja podkanclerski položaj. Kot je dodal, v veliko koalicijo, kjer bi znova vladala Merklova, ne bo privolil. Še manj v koalicijo, kjer ne bi upoštevali glavnih točk predvolilnega programa SPD, med drugim odpovedi povečanja vojaškega proračuna na dva odstotka BDP. V CDU so po poročanju nemških medijev vse zahteve SPD že zavrnili, politični analitiki pa v teh potezah Schulza vidijo priprave na povolilna koalicijska pogajanja.
