Konec poletja je prinesel arhitekturno politiko, ki naj bi končno spremenila nacionalni odnos do gradnje in dvignila raven prostorske kulture. Leta 2010 se je še zdelo, da osnovni cilji dobre arhitekture, ki je bila v prvemu predlogu uvajanja naših področij v Nacionalni kulturni program jasno opredeljena kot »krovni pojem, ki obsega prostorsko kulturo vključno s krajinsko arhitekturo in urbanizmom«, ne potrebujejo posebnega dokumenta. Delovni skupini, ki je na pobudo ministrice Majde Širca pripravljala dopolnitev NPK, so se ti cilji še leta 2011 zdeli preprosti: višja kakovost arhitekturnih del, višja splošna izobrazbena raven na področju prostorske kulture, večji delež programov, namenjenih široki javnosti, razvoj mreže javnih in nevladnih organizacij, ki izvajajo promocijo kakovostne arhitekture, prostorska rešitev hrambe arhitekturnih arhivov, večja mednarodna prepoznavnost slovenske arhitekturne produkcije, razvoj mladih ustvarjalcev.
Arhitektura bi takrat v NPK vstopila kot prostorska kultura in kot umetnost, pri kateri kakovostna produkcija ni odvisna zgolj od ustvarjalcev. Prizadevali smo si, ...
Še pred tremi tedni so japonske češnje pričarale nizke rožnate oblake. Izbira drevesnih vrst je bila naravnana prav na ta, zgodnji učinek: vnos prve...
Prejšnji teden je zakrožil podatek, da bi dvig samooskrbe za en odstotek pomenil tisoč novih delovnih mest. Podatek je treba vzeti z rezervo, saj je,...
