Več sto tisoč Kataloncev se je zbralo na demonstracijah v Barceloni, da bi na svoj nacionalni praznik izrazili podporo referendumu o neodvisnosti, ki naj bi bil 1. oktobra. Že prejšnji teden je katalonski parlament sprejel zakon, ki naj bi omogočil referendum in odcepitev, špansko ustavno sodišče pa je na zahtevo španske vlade zakon takoj razglasilo za neveljaven. Državni tožilci zdaj iščejo možnosti, da bi katalonskega predsednika Carlesa Puigdemonta in člane vlade iz Barcelone obtožili zlorabe oblasti in kršenja zakonov.
Večina Kataloncev je proti odcepitvi
Španska vlada konservativca Mariana Rajoya ves čas trdi, da referenduma ne bo, a ga najbrž ne bo mogla preprečiti. Katalonski predsednik Puigdemont je v nedeljo, dan pred današnjimi velikimi demonstracijami, ki naj bi okrepile legitimnost glasovanja, še enkrat ponovil, da bo imel referendum o samoodločbi 1. oktobra vso veljavnost kljub odločbi ustavnega sodišča. Sicer naj bi Puigdemont že 2. oktobra – če bo večina glasujočih za neodvisnost, česar pa ankete za zdaj ne kažejo – razglasil neodvisnost in katalonsko republiko, in to ne glede na število udeležencev glasovanja.
Problem za katalonske nacionaliste pa ni samo to, da trenutno večina prebivalcev Katalonije ni za osamosvojitev, ampak tudi v tem, da katalonska vlada v tem svojem spoprijemanju s špansko vlado, kar glasovanje 1. oktobra bo, ne bo imela povsod na razpolago vse infrastrukture, ki je potrebna za referendum. Tako so lokalne oblasti v Leridi in Taragoni, dveh večjih katalonskih mestih, kjer so na oblasti katalonski socialisti, ki so proti osamosvojitvi, zavrnile možnost, da bi za referendum dale na razpolago svoje prostore. Zapleta se tudi v Barceloni, kjer je županja Ada Colau, ki je blizu Podemosu, izjavila, da bi sicer rada omogočila potek glasovanja, a da pri tem noče spravljati v nevarnost uradnih oseb in institucij. Vrhovno sodišče je namreč zagrozilo, da bo ostro kaznovalo institucije in javne osebe, ki bi pomagale pri organiziranju zanj nezakonitega referenduma. Sicer se Ada Colau zavzema za kompromis in poziva premierja Rajoya, naj najde »politično rešitev«. Kataloncem pa priporoča, naj ne bodo brezobzirni pri zasledovanju svojih ciljev in naj ne izgubijo izpred oči »polovice Katalonije«, torej tistih, ki ne podpirajo osamosvojitve.
Pritiski na župane prihajajo z obeh strani
Večina katalonskih mest in občin pa referendum podpira, in sicer okoli 600 od 947 občin. V tistih, ki so proti, živijo trije milijoni od skupno 7,5 milijona Kataloncev. Katalonski predsednik Puigdemont zato Katalonce poziva, naj od svojih županov zahtevajo sodelovanje pri organizaciji glasovanja. Pred nekaj mestnimi hišami so že potekali manjši protesti katalonskih nacionalistov, ki so na tak način izvajali pritisk na svoje župane, ki referendumu niso naklonjeni. Vseh 947 županov iz Katalonije pa je po drugi strani prejelo tudi opozorilo španske vlade, da bodo kaznovani, če bodo pomagali pri organizaciji referenduma – če bodo torej v ta namen dali na razpolago šole in druge prostore.
