Protipoplavna zaščita Krške vasi in Velikih Malenc ob reki Krki naj bi bila zagotovljena do poletja 2017. A zdaj je jasno, da bodo morali krajani potrpeti (in živeti v strahu pred visokimi vodami) do prihodnjega leta. Po zagotovilih ministrice za okolje in prostor Irene Majcen gradbeno dovoljenje za izvedbo prve faze, to je ureditev protipoplavne varnosti omenjenih vasi, pričakujejo v roku enega meseca, takoj zatem se začnejo gradbena dela. Druga faza, poglabljanje reke Save, pa še čaka na okoljevarstveno soglasje, ki bo podlaga tudi za gradnjo hidroelektrarne (HE) Mokrice, zadnje v verigi šestih hidroelektrarn na spodnji Savi. Po napovedih Majcnove bi lahko poglabljanje Save začeli konec letošnjega ali v začetku prihodnjega leta.
Zidovi in nasipi v Krški vasi še letos
Po besedah Vojka Sotoška, direktorja Infre, ki na spodnjesavskih hidroelektrarnah gradi neenergetsko infrastrukturo (akumulacijska jezera, ceste, nasipe...), prva faza med drugim zajema gradnjo 1,4 metra visokih zidov ob štirinajstih gospodarskih in stanovanjskih objektih na levi strani Krke. Na koncu Krške vasi bodo uredili tudi površino, kjer se bo zbirala zaledna voda, ter črpališče, ki bo vodo prečrpavalo nazaj v Krko.
»Drugi del protipoplavnih ukrepov, to je gradnja nasipov gorvodno od starega železnega mostu čez Krko, poglabljanje v sami špici oziroma ureditev pretoka Krke v reko Savo ter poglabljanje Save, pa se bo začel, ko bo družbi HESS izdano okoljevarstveno dovoljenje za HE Mokrice. Šele takrat, torej v prihodnjem letu, bo zagotovljena poplavna varnost naselij gorvodno ob Krki,« pojasnjuje Sotošek in hkrati dodaja, da »finančni viri še niso v celoti zagotovljeni«. Kljub temu zagotavlja, da bodo prvo fazo zagotovo izvedli še letos. Vrednost izvedbe protipoplavnih ukrepov tako še ni povsem znana, merila pa naj bi se v milijonih evrov.
Kdaj gradnja mokriške hidroelektrarne?
Po besedah brežiškega župana Ivana Molana bo »vse, kar zdaj projektirajo«, funkcioniralo le v primeru poglobitve reke Save. »Če do tega ne pride, bi morali biti nasipi v Krški vasi visoki več metrov, kar pomeni, da bi bile hiše zazidane dejansko do streh. Edina sprejemljiva rešitev za občino in krajane je tako poglobitev Save, s čimer se najvišje vode znižajo za 1,8 metra. S tem bodo tudi nasipi in zidovi nižji in bolj življenjski,« dodaja. Protipoplavni ukrepi za Loče, Mihalovec, Rigonce pa spadajo v sklop gradnje 150 milijonov evrov vredne mokriške hidroelektrarne, okrog katere pa je še mnogo neznank, čeprav je bil državni prostorski načrt zanjo sprejet že leta 2013. Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič je sicer ob svojem julijskem obisku dejal, da bi se gradnja lahko začela leta 2019. Toda medtem ko je finančni del za gradnjo energetskega dela jasen (pokrivajo ga družba Hidroelektrarne na spodnji Savi ter lastnika HSE in Gen energija), država še vedno nima dokončnega investicijskega načrta za »svoj« infrastrukturni del.
Po besedah Majcnove bodo del denarja zagotovili iz sklada za vode, ki je izključno namenjen protipoplavnim ukrepom, ter podnebnega sklada, medtem ko dogovora glede tretjega vira, ki naj bi pokril približno polovico tega dela investicije, na vladi še niso dokončno dorekli. Investicijski program naj bi bil predvidoma sprejet do konca leta. »Ni pa glede same gradnje HE Mokrice na vladi nobene dileme,« je poudarila Majcnova.
Odprtje brežiške HE konec septembra
Medtem se danes začenja tehnični pregled 278 milijonov evrov vredne brežiške hidroelektrarne, največje v verigi šestih elektrarn na spodnji Savi. Po besedah direktorja družbe HESS Bogdana Barbiča naj bi trajal do 19. septembra, ko se začne poskusno obratovanje, uradno odprtje pa je predvideno 27. septembra.
»Jezero je trenutno na zgornjem nivoju, za zdaj ni opaziti kakšnih presenečenj glede na projektno predvideno tesnjenje samega bazena kot tudi glede karakteristik agregatov. Ta trenutek agregati že obratujejo s polno močjo.« Kot dodaja, bo brežiška hidroelektrarna povečala proizvodnjo družbe HESS za 40 do 50 odstotkov. Poleg tega bo ta HE omogočala večjo fleksibilnost delovanja preostalih HE zaradi večjega akumulacijskega jezera in možnosti pretočno-akumulacijskega režima obratovanja, ki je bilo do zdaj skoraj popolnoma omejeno.«
