Tamás Faragó, glavni avtor raziskave, ki jo je opravila madžarska univerza Eötvös Loránd, je v študiji uporabil renčanje 18 psov in jih razporedil v tri kategorije. Prvo renčanje se je zgodilo, ko je pes varoval hrano pred drugimi psi, drugo, ko se je igral z lastnikom, tretje pa, ko se je počutil ogroženega ob prihodu neznanca. Posnetke renčanja so nato predvajali 40 odraslim, ti pa so slišano označili z enim od naslednjih čustvenih stanj: strah, agresija, obup, sreča in igrivost. Med naslednjim poslušanjem posnetkov so morali povedati, ali renčanje pomeni varovanje hrane, grožnjo ali igrivost. Raziskovalci so ugotovili, da lahko ljudje v večini primerov pravilno razumejo razpoloženje psa, največ težav pa jim je povzročalo stanje ogroženosti, pri čemer so se ženske zmotile manjkrat kot moški.
Renčanje namesto besed
Potem ko so znanstveniki razjasnili, da lahko ljudje po načinu lajanja razvozlajo, v kakšnem čustvenem stanju je pes, so zdaj dognali še, da marsikaj pove tudi njihovo renčanje.