Veliko nervoze in celo povzdignjenih tonov je bilo mogoče čutiti in slišati na sojenju zaradi smrti triletnega Nejca, ki je že daljnega oktobra 2003 umrl zaradi kombinacije epstein-barrovega virusa (EBV) in dedne bolezni XLP, napake v imunskem sistemu, zaradi katere malček na EBV ni bil odporen. Njegova mati Darja Absec in mladoletna hči tožita ljubljanski klinični center in zavarovalnico, saj sta prepričani, da bi smrt dečka lahko preprečili.

»Hočem, da se zadeva po 15 letih danes konča. Drugače bom zahtevala umik tožbe. Zunaj pa čakajo mediji, ki jim boste odgovarjali,« se je proti koncu današnjega naroka vidno razburila Darja Absec, ki je na sodišče prišla z uokvirjeno Nejčevo fotografijo in žogo. Razjezilo jo je, ker eden izmed medicinskih izvedencev, dr. Borut Peterlin, ni prišel na sodišče.

Bolezen odkrili šele po smrti

Tudi sicer imajo v družini Absec veliko razlogov za razburjenje in žalost, ki od leta 2003 do danes še nista popustila. Menijo namreč, da bi smrt Nejca zdravniki lahko preprečili, če bi bili bolj skrbni. Njegovo dedno bolezen XLP so odkrili šele po njegovi smrti, čeprav je Darja Absec že ob nosečnosti zdravnike opozarjala, da sta njena brata umrla prav zaradi te dedne bolezni, ko sta bila stara eno in tri leta. Družina Absec zato zagovarja stališče, da bi bil Nejc še živ, če bi se zdravniki odločili za genetsko preiskavo, s katero bi diagnosticirali njegovo dedno bolezen, in mu presadili kostni mozeg.

Absečevi, ki jih zastopa ljubljanski odvetnik David Sluga, so na prvi stopnji tožbo enkrat že izgubili, vendar pa je višje sodišče sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno sojenje. Senat višjega sodišča je ljubljansko okrožno sodnico Doris Jarc pozval, da naj zasliši sodne izvedence ali pa njihovo pomanjkljivo mnenje nadomesti z drugim.

Odvetnik opozarja na videz (ne)pristranskosti

Danes je sodišče zaslišalo dva od treh izvedencev, ki so sodelovali v izvedenski komisiji. Ta je v svoje mnenje zapisala, da je bilo tedaj v literaturi opisanih le 12 primerov presaditve kostnega mozga v zvezi z Nejčevo boleznijo ter da je bila smrt Nejca posledica hude krvavitve v prebavila zaradi akutne razjede v želodcu, do česar je prišlo zaradi hemoragičnega infarkta v pljučih.

Dr. Vladimir Kotnik je pojasnil, da je o Nejčevi bolezni danes znanega bistveno več kot leta 2003. Potrdil je, da bi bila presaditev kostnega mozga sicer mogoča, vendar pa bi morala biti usklajenost z darovalcem zelo velika, kot pri enojajčnih dvojčkih (pokojni Nejc ima dvojajčno dvojčico).

Ob njegovem pričanju je Darja Absec pokomentirala, kako to, da so kmalu po Nejčevi smrti lahko ugotovili njegovo »diagnozo«, ter da jih je sama prej opozarjala na zgodovino bolezni v družini.

Zaslišan je bil tudi dr. Milan Čižman, ki je pojasnil, da ni seznanjen, da bi do leta 2003 kdo presadil kostni mozeg pri tako mladem otroku, se je pa strinjal s tožniki, da bi moral nekdo od zdravnikov tedaj v laboratoriju vsaj preveriti, ali je genetska raziskava izvedljiva.

Odvetnik Sluga je sicer sodišče ponovno opozoril, da so ali so bili vsi trije člani izvedenske komisije tako ali drugače povezani s toženo stranko – ljubljanskim kliničnim centrom. Sluga je opozoril na prakso ustavnega sodišča, ki opozarja že na videz nepristranskosti sodnikov, sodni izvedenci pa so glede na spremni komentar zakona o pravdnem postopku po njegovem mnenju nekakšni sodni pomočniki in posledično primerljivi.