Velika okna, velike težave. To ne drži nujno, je pa zahtevnost okenskih okvirjev velikih dimenzij razlog, zakaj se moramo dobro prepričati o sposobnostih in referencah izbranega proizvajalca. Nekaj kvadratnih metrov velika večslojna okna lahko namreč tehtajo tudi več kot dvesto kilogramov, teža pa je najprej izziv ob montaži, nato pa predstavlja stalno obremenitev okenskega okvirja in odpiralnega mehanizma. Velike površine lažje zasteklimo z vmesnimi profili, ki poenostavijo izvedbo, a vizualno ne skrivajo, da je celotna površina sestavljena iz več oken. Na podoben način lahko statično obremenitev stekla zmanjšamo tudi s sistemom nevidnih vertikalnih spojev stekla brez vmesnega profila, pri katerih so stični robovi tanki in nevpadljivi. Zastekljevanje velikih odprtin z manjšimi okni in vmesnimi profili lahko znatno zniža vrednost projekta, a pri nekaj kvadratnih metrov velikih zasteklitvah moramo kljub vsemu računati na znesek, ki presega tisoč, dva tisoč, tudi tri tisoč evrov.
Poleg svetlobe moramo v prostor spustiti tudi zrak
Pri velikih steklenih površinah se moramo najprej odločiti, ali bi okna sploh radi odpirali. Najlažja in najcenejša je namreč izvedba fiksnih oken. Ta se ne odpirajo, s čimer je njihova uporabnost precej omejena. Okna imamo zato, da jih odpiramo – fiksna zasteklitev se v praksi največkrat pojavi pri panoramskih stenah, kjer se jo kombinira z zasteklitvijo, ki se odpira. V zimskih vrtovih in panoramskih stenah se uporablja različne tipe vrat – dvižno drsna, nagibno drsna in sistem harmonike. Glavne lastnosti dobrih drsnih vrat so enostavnost odpiranja, zvočna in toplotna izolativnost ter nizek prag. Pragovi so bili nekoč relativno visoki in moteči pri prehajanju skozi vrata, današnje panoramske stene pa imajo nizke pragove, ki so lahko brez toplotnih izgub spuščeni do nivoja talnih oblog.
Les je optimalen tudi za velike steklene površine
Teža drsnih vrat se pri odpiranju porazdeli na ležaje in vodila, pri oknih pa vso težo nosijo tečaji. Ti so najbolj obremenjen del okna, močnim silam pa je izpostavljen tudi celoten okvir in steklo. Za uporabo pri velikih oknih ali panoramskih stenah vam lahko ponudnik svetuje aluminijaste okenske profile, ki se jih zaradi trdnosti uporablja tudi, kadar imajo okvirji nosilno funkcijo pri večjih steklenih objektih. Ob trdnosti je močna stran aluminijastih profilov še neobčutljivost na vremenske vplive, nekoliko bolj pozorni pa moramo biti pri izolativnih lastnostih. Aluminij dobro prevaja toploto, zato se toplotno in zvočno izolacijo pri teh oknih zagotavlja z vstavljanjem dodatne izolacije. Zaradi minimalističnega videza in dobrih lastnosti se ga uporablja tudi kot zunanjo masko PVC- in lesenih okenskih profilov. Slednji so pri panoramskih stenah precej pogosti, saj je les trden, trajen in ekološko najustreznejši material. Največja je ponudba PVC-profilov, ki pa morajo biti za uporabo v velikih zasteklitvah ustrezno ojačani. Primerno strukturno trdnost ponujajo šele profili višjega cenovnega razreda, kar dosežejo z debelino profila in okrepitvami v notranjosti, ki so dobro vidne pri prečnem prerezu.
Dovolj je lahko tudi dvojna zasteklitev
Panoramsko steno ali veliko okno na južni stran objekta lahko pod določenimi pogoji zasteklimo tudi z dvojnim in ne trojnim steklom, ki je sicer standardno priporočilo. S tem lahko v hladnih mesecih v prostor spustimo več sončne toplote. Dvoslojna zasteklitev ima namreč večjo prepustnost za sončno sevanje, zato v primerjavi s troslojno prostor tudi nekoliko segreje. V toplem delu leta je dodatno ogrevanje nezaželeno, zato se dvoslojne panoramske stene priporoča zgolj ob dovolj velikem nadstrešku (ali pri drugih sredstvih za senčenje, kot so žaluzije in polkna) na zunanji strani objekta, kar prepreči neposredno osončenost stekla v poletnih mesecih. Pozimi nizko sonce posije na steklo pod nadstreškom ali skozi odprte senčnike in prostor se delno ogreva skozi okna. Dvoslojna okna oziroma panoramska stena so cenejša, imajo tudi nižjo težo in se lažje odpirajo.
Redke novogradnje brez steklenih sten
Steklo in novogradnje so močno povezani. Zunanjost praktično vseh poslovnih stavb in družinskih hiš enaindvajsetega stoletja je izrazito zaznamovana s steklenimi površinami – veliko oken velikih dimenzij, panoramske stene, zimski vrtovi, vrata s steklenimi linami. Razvoj steklarske tehnologije in novih okenskih profilov je vzpostavil okna kot element, ki je dorasel sodobnim potrebam po toplotni izolativnosti, uporabnosti in estetiki. Panoramske stene zato niso več šibki člen oboda objekta, če jih le ustrezno umestimo in poskrbimo za kakovostno izvedbo.
