Tudi na gradbene materiale moramo namreč pogledati iz vseh zornih kotov, kajti tudi proizvodni proces pridobivanja in način uporabe teh materialov morata biti okolju in človeku čim bolj prijazna. Do škodljivih vplivov na okolje lahko pride že pri pridobivanju surovin, nato še pri proizvodnji, vgradnji, uporabi in nenazadnje tudi pri odstranjevanju. Škodljivi vplivi na okolje pomenijo veliko porabo energije, škodljive emisije in predvsem izkoriščanje neobnovljivih virov energije in surovin. Zato se zadnje čase za gradnjo stavb in njihovo toplotno izolacijo vse bolj uporablja ekološke gradbene materiale.

Naravni materiali

Gradbeni materiali, kot so les, kamen, ilovica in opeka, spadajo med najstarejša gradiva in jih uvrščamo med avtohtone materiale. Ta naravna oziroma ekološka gradiva so nizkoenergijska, regenerativna in reciklirna. So brez škodljivih emisij, ne sproščajo hlapov, prahu, vlaken, strupov in radioaktivnih snovi. Ta gradiva prištevamo med nizkoenergijska gradiva, ker v svojem življenjskem ciklusu porabijo malo energije. Regenerativna gradiva se lahko ponovno uporabi, kar pomeni, da se gradivu podaljša življenjska doba, zmanjša se poraba surovin in s tem obremenitev okolja (na primer kamen, opeka, steklo, določene vrste lesa). Reciklirna gradiva pa so tista, ki jih lahko ponovno predelamo, in čim več takih materialov uporabimo, tem manjša je izraba neobnovljivih virov (kot sta denimo premog in nafta).

Notranjost objektov se danes najpogosteje zaključuje z materiali, ki nimajo akumulacije in niso sposobni uravnavati klime v prostorih. Ta problem se nato rešuje s prezračevalnimi sistemi. Alternativa temu so naravni materiali za toplotne izolacije, ki so večinoma rastlinskega ali živalskega izvora in se po uporabi lahko reciklirajo ali razgradijo. Surovine za naravne toplotnoizolacijske materiale so lesna vlakna, celulozni kosmiči, pluta, slama, konoplja, lan, trstika, ovčja volna, pluta, kokosova vlakna in bombaž.

Les in glina

Les je prav gotovo najbolj vsestransko gradivo brez negativnih vplivov na okolje. Uporaben je tako za konstrukcije, kritine in polizdelke kot tudi za izolacije. Je obnovljiva surovina, deluje pozitivno na bivalno klimo v prostoru in po odstranitvi na koncu uporabe ne povzroča škodljivih emisij. To velja za masivni les, ki je pravilno površinsko obdelan. Vseeno mu je včasih treba pomagati, zlasti v primerih, ko je prekomerno izpostavljen zunanjim vplivom, ali v primerih, ko mu želimo dati poseben videz. Pri zaščiti in pri polizdelkih pa naletimo na pomisleke, ker lahko pride do uporabe raznih kemičnih substanc, ki odvisno od koncentracije škodujejo človekovemu zdravju. Ekološka ozaveščenost je vendarle pripeljala do tega, da je na voljo vse več okolju in človeku prijaznih izdelkov (sredstva za površinsko obdelavo lesa na vodni osnovi, iverke brez formaldehida …).

Glino so s pridom uporabljale za gradnjo tako stanovanjskih kot tudi javnih objektov že tradicionalne kulture. Ima zelo dobre gradbene in fizikalne lastnosti, kot so reguliranje in vzdrževanje vlage v prostoru in dobro akumuliranje toplote. Razen tega omogoča dobro zvočno zaščito v notranjih prostorih, preprečuje statično naelektrenje, je požarno obstojna in jo lahko recikliramo. Glina lahko sprejme 30-krat več vlage kot drugi podobni gradbeni materiali. V prostorih, ometanih z ilovico, se vlaga ohranja pri idealnih 50–55 odstotkov. Ilovnate omete se lahko nanaša strojno ali ročno na vse vrste konstrukcijskih podlag, kot so masivni opečni ali betonski zidovi, vse vrste porobetona, zelo primerna podlaga je iz desk ali lesnih plošč. Vse bolj priljubljen gradbeni material postajajo sodobne suhomontažne plošče iz ilovice, ki graditeljem omogočajo enostavno vgradnjo, uporabnikom pa ponujajo prijetno bivalno okolje. Ilovnate suhomontažne plošče lahko uporabljamo za izdelavo katerega koli že znanega suhomontažnega sistema gradnje. (ktm)