Pri nas najbolj razširjen gradbeni les je smreka. Drevesna vrsta ni najbolj odporna, predvsem kadar gre za drevesa, ki rastejo v nižini. Letni prirast je takrat večji in redkejše posejane branike (letnice) so zanesljivo znamenje lesa iz rastišč z daljšo vegetacijsko dobo. Drevesa iz hladnejših rastišč (senčna lega, višja nadmorska višina, severne države) rastejo počasneje, les je odpornejši in z gosteje posejanimi branikami.
Vsaka drevesna vrsta ima svojo prednost
Različne drevesne vrste so uporabne za različne namene. Največ lesa se v gradnji uporablja za izdelavo ostrešij, kjer ima monopol smreka. Njen les je na trgu vedno dostopen, kljub mehkobi in relativni nizki gostoti pa je les trden in tako primeren za uporabo pri gradnji. Nekaj odpornosti pred škodljivci mu zagotavlja smola, ki je še več najdemo v drugih iglavcih. Macesen je zaradi vsebnosti smol in večje trdnosti naš najbolj cenjen visokogorski iglavec. Na trgu drži visoko ceno, uporablja pa se ga za izdelavo stavbnega pohištva, opažev in notranje opreme. Iglavce ščiti smola, nekatere listavce pa tanin. Kostanj in hrast sta izjemno odporni drevesni vrsti, ki ju ščiti ta naravna snov. Obe vrsti imata težak les z visoko gostoto, ki je trajen in odporen proti vlagi, zato je primeren za izdelavo kolov in stebrov. Stari drogovi daljnovoda so bili nekoč vsi izdelani iz kostanjevih sušic.
Od rastišča je odvisna gostota lesa
Poleg značilnosti drevesne vrste vplivajo na odpornost tudi čas sečnje in pogoji, v katerih je raslo konkretno drevo. Najbolj kakovosten je les dreves, ki so rasla na hladnem rastišču in so bila posekana pozimi. Počasi rastoča drevesa s senčnih rastišč na večji nadmorski višini imajo odpornejši les, ki je manj zanimiv za insekte in manj izpostavljen boleznim. Vegetacijska doba je v takšnih pogojih krajša, obdobja mirovanja pa so daljša. V zimskem času se iztrošijo vse hranilne snovi v lesu, zato pozimi sekan les hitreje doseže optimalno vlažnost – posuši se hitreje kot poleti padlo drevo. Nasprotno ima les v spomladanskih in poletnih mesecih v sebi največ sokov in poleti sekan les se suši počasneje. Zato se je razvila tradicionalna tehnika poseka »na suš«, ki je značilna za poletne mesece. Podrta drevesa so sekači nekaj tednov pustili ležati v gozdu skupaj s krošnjo, da so listi pomagali pri evaporaciji drevesnih sokov. Tako obdelana hlodovina se posuši hitreje, vendar pa se zaradi časovne potratnosti (potreba po vračanju na delovišče) tehniko uporablja le še redko, pa še to zgolj pri sečnji za lastne potrebe.
Lunarni les
Setveni koledar je najbolj razširjen primer vpliva lune na obnašanje rastlin. Luna, koledarski datumi in zodiakalna znamenja pa naj bi vplivala tudi na značilnosti lesa, če je ta posekan ob točno določenem času. Tako imenovani »lunarni les« je posekan v skladu z ljudskim izročilom. Tradicija je v preteklosti k nam prišla iz osrednje Evrope, danes pa je skoraj pozabljena. Razlogi so zahteve po strogem spoštovanju natančnih navodil za posek in dvomljivi rezultati, ki včasih zvenijo precej pregovorno. Na primer: les, ki je sekan prvega marca po sončnem zahodu, naj ne bi gorel, prav tako, če je bil sekan dva dni pred marčevskih mlajem. Najbolj odporen je les, ki ga posekamo v zadnjih dveh marčevskih dneh v času pojemajoče lune v znamenju rib. Enako velja za les, posekan 1., 7., 31. januarja ali 1. in 2. februarja. To so le nekateri primeri precej strogih navodil za čas sečnje, za katero so raziskave potrdile, da ne ustvarja znatnih razlik v odpornosti oziroma gostoti lesa.
Les, posekan v skladu z lunarnimi pravili, najdemo pri redkih ponudnikih še danes, ima pa precej višjo ceno. Nekaj na račun dobre zgodbe, nekaj pa tudi na račun kakovosti, ki je posledica skrbnega izbora v gozdu. Zaradi natančne izbire dreves na najlepših rastiščih in posebne skrbi pri poseku in spravilu takšen les načeloma spada v višji kakovostni razred. Zanesljivost navodil lahko sami ocenite že to jesen. Po nemških navodilih za sečnjo lunarnega lesa naj bi les, sekan zadnji dan pred decembrskim mlajem, gorel zelo slabo ali pa sploh ne. Na dan svetega Tomaža (22. decembra) sekan les se ne krči, a mora biti sekan med enajsto in dvanajsto uro. Novoletne jelke naj bi sekali tri dni pred enajsto polno luno v letu.
Naravni potencial lesa
Ne glede na to, ali vas lunarni les prepriča ali ne, je nesporno dejstvo, da ima les naravni potencial za dolgo življenjsko dobo. Čas poseka lahko vpliva na kakovost lesa, razlike pa izvirajo iz letnih časov in se ne ozirajo na ure in lunine mene. Pravi letni čas za posek se danes v večjem obsegu upošteva le pri pripravi drv, pri gradbenem lesu pa je takšna skrb zaradi dinamičnega trga z lesom skoraj pozabljena. A tudi les, ki ni doživel tako skrbne obravnave, je lahko kakovosten gradbeni les. Čeprav velja, da se življenjska doba lesa začne v gozdu, pa sama po sebi še ne bo dovolj za kakovostno leseno gradnjo – poskrbite predvsem za dobrega mojstra.
