»Prosti čas boste imeli kasneje, zdaj se lepo prosim držite skupine,« turistična vodnica v lahkotni vijolični poletni obleki na Prešernovem trgu glasno dopoveduje urejenima gospema azijskih korenin, ki ju je trenutek prej klicala in lovila po ljubljanski Trubarjevi cesti. V skupini, polni starejših občanov, do zob oboroženih s fotoaparati, palicami za delanje selfijev in pokrivali, ki jih ščitijo pred soncem, pot, počasi, nadaljujejo prek Tromostovja proti Mestni hiši.
»Ovirajo življenje mesta. So kot zombiji, ne gledajo ne levo ne desno, ustavljajo se sredi ceste, da se slikajo. V trgovini hodijo za pult in preskakujejo vrsto. Neotesani so. Motijo me,« je povedala Zlata Bajramović, 59-letnica, ki v stari hiši na Gornjem trgu živi že od rojstva. »Nekaj najlepšega je priti v mesto in opazovati, kako staroselci hodijo na tržnico, kako se pogovarjajo, kaj kupujejo, kako živijo,« je razložila Bajramovićeva, ki kot turistka v drugih državah vedno poskuša ostati čim bolj neopažena.
Veliko število obiskovalcev v nejevoljo spravlja tudi Špelo Marinšek z ljubljanske Prečne ulice: »Najbolj me motijo zjutraj, ko grem v službo. Prečkati moram Prešernov trg, kjer turisti stojijo s palicami za selfije, ki se jim moram umikati, da me ne udarijo po glavi.«
Več turistov ne pomeni nujno več denarja
Marinškova je izpostavila, da je pri obiskovanju tujih mest zanjo nekaj najlepšega sedeti v prijetnem kotičku in opazovati utrip mesta. A vsi ne potujejo odprtih glav, pripravljeni opazovati, sprejemati in spoštovati tuje kulture.
»Zdaj imamo drugačen tip turistov kot pred desetimi leti. Azijci se denimo sploh ne znajo prilagoditi drugemu svetu. Pridejo v trgovino, vse razmečejo in ničesar ne kupijo. In ljudje ne hodijo več na dopust, da bi zapravljali,« je povedala lastnica trgovine s spominki ob robu Tromostovja Paviljon zvonček Barbara Bogataj. Po njenih besedah večina za spomin kupi le magnetek, saj je poceni in simpatično darilo. »Ljudje me večkrat vprašajo, kje je Tromostovje. Na tej lokaciji. Takšen tip turistov imamo,« je še pomenljivo navrgla Bogatajeva.
Gostinci z več prometa in več nevšečnostmi
Nad povečanim številom turistov so nekoliko bolj navdušeni gostinci. »Med poletjem smo imeli vse mize polne,« je povedal natakar Marin Krizmanić iz Slovenske hiše na Cankarjevem nabrežju. Zaradi večjega obiska so morali tam zaposliti več ljudi, v ponudbo pa so zaradi povpraševanja dodali nekaj toplih jedi.
A tudi njihove izkušnje s turisti niso le prijetne. »V času nogometne tekme, ko je Slovenija igrala proti Angliji, je bil eden od tujih gostov tako pijan, da je namesto v pisoar uriniral kar v sušilec za roke,« je ob spominu na neljubi dogodek z glavo zmajal Krizmanić. Slabo izkušnjo je z nami delila tudi natakarica Manca Vidmar: »Italijani več miz zložijo skupaj, se usedejo, potem pa odidejo. Preden jim namreč uspeš razložiti, da imaš tudi italijanski meni, jih že ni več.«
»Krivdo pripišite družbenim omrežjem«
Po besedah mlade etnologinje Tine Mentol je veliko vlogo pri privabljanju turistov odigralo vlaganje v oglaševanje Slovenije. »Ni nam škodilo, da ameriška prva dama prihaja iz teh krajev. Pa tudi nemiri v Turčiji in Egiptu so presekali neke ustaljene turistične poti, turisti zaradi okrnjene varnosti tja zdaj nočejo,« je povedala Mentolova in dodala, da zato iščejo destinacije, ki niso tako prepoznavne in popularne.
A prav vsi turisti niso mesečniki, ki brezglavo blodijo po mestih in se želijo doma s fotografijami samo pohvaliti, da so »bili tam«. Črnolaso turistko Kayly Scaffidi iz Chicaga, ki se ravno odpravlja na vodeni ogled Ljubljane, najbolj privabi lokalni utrip: »Seveda si ogledam center mesta, jest pa grem vedno ven iz množice, v gostilne, kamor zahajajo lokalni prebivalci, da doživim pristen občutek mesta,« je povedala.
Meni, da v Ljubljani gneča sploh ni tako velika in moteča: »Morda se vam v primerjavi s tem, česar ste bili vajeni, zdi, da je turistov veliko. Ali pa ta občutek ustvarja majhna prestolnica. Sicer pa krivdo pripišite družbenim omrežjem.«
Veliko ljudi na doslej precej neznane lokacije privabijo prav objave na družbenih omrežjih. Za uspešno privabljanje pa je pomembna predvsem premišljena promocija: »Vsak lokal mora imeti nekaj, po čemer je prepoznaven. Zgodbe so tiste, ki prodajajo,« je izpostavila Mentolova.
A kaj se bo zgodilo, če bodo zgodbe našo malo državico še naprej tako uspešno prodajale? »Center Ljubljane bodo prekrili s hoteli in apartmaji, staroselci se bodo prisiljeni izseliti. Ampak val turistov pride in gre. Kaj bo pa potem? Ljubljana bo postala mesto duhov,« je sklenila “staroselka” Zlata Bajramović.
