»Kraški šetraj vrača veselje v spalnice, saj so pripravki iz njega uporabni za zdravljenje prezgodnega izliva in povečanje testosterona pri moških,« je Sanja Lončar vzbudila zanimanje poslušalcev na predavanju, ki ga je imela na tretji izvedbi praznika tega zelišča. Kot vodja projekta Skupaj za zdravje človeka in narave, enega največjih nevladnih projektov v Sloveniji na področju ozaveščanja o naravnih zdravilnih učinkovinah, je to rastlino, ki jo na Krasu že tradicionalno uporabljajo zlasti v kuhinji, na podlagi novih znanstvenih spoznanj opisala tudi kot bogat vir antioksidantov in kot pomočnika pri zdravljenju infekcij prebavil in dihal s škodljivimi mikroorganizmi. »Poleg tega, da blaži bolečine v mišicah in kosteh, je kos celo virusom, kot je HIV,« je nakazala njegovo mnogostransko uporabnost.
V Avstriji ga poznajo kot fižolovo zelišče
Praznik je bil del četrtega zeliščnega festivala, ki od maja poteka zlasti na zeliščno-etnološki domačiji Belejavih v Kačičah pri Divači. Z odprtjem vrat obiskovalcem leta 2013 tu ponujajo tudi 600 kvadratnih metrov velik učno-doživljajski zeliščni vrt s skoraj 200 vrstami zdravilnih rastlin in začimbnic. »Zadnja leta je naš paradni konj ravno kraški šetraj. Pod blagovno znamko Satureja ga imamo v kombinaciji s soljo, medom ter kot čaj, veliko zanimanja je tudi za šetrajevo pivo,« je povedala Andrejka Cerkvenik, ki upravlja domačijo.
Šetrajevo kulinarično uporabnost je podkrepila tudi festivalska ponudba jedi ob druženju s kraškim pršutom, siri, skuto, jogurtom, ječmenom, polento, kruhom, fižolom na kislo, golažem in palačinkami. »Navajena sem na bogato odmerjene močne začimbe v jedeh, zato mi je bil šetraj, čeprav je nenavadnega okusa, takoj všeč,« je prvo druženje z njim opisala obiskovalka Nabiah Putri iz Indonezije. V bližnji Avstriji rastlino že poznajo. »Naša družina jo uporablja zlasti za oplemenitev juh, mesa, zlasti drobovine, ter jedi iz stročnic, o čemer priča tudi nemško ime zanj – Bohnenkraut, fižolovo zelišče,« jo je dopolnil Avstrijec Lothar Supper.
Kras z nadpovprečnim številom dišavnic
Ob prikazu žetve, destilacije, razmnoževanja in gojenja šetraja je bilo kljub občasnemu dežju veliko zanimanje tudi za prikaz lokalnih naravnih ter gojenih zdravilnih rastlin in začimbnic in njihovo uporabnost. Biolog Stipe Hečimović, ki je pred preselitvijo v Slovenijo vodil botanični vrt na otoku Lokrum pri Dubrovniku, je živi botanični leksikon. »Zaradi ugodnega podnebja in tal ima Kras nadpovprečno mnogo dišavnic, kar vedo zlasti čebelarji. Mnoge so tu ravno zahvaljujoč delovanju ljudi, ki so zlasti s pašo v stoletjih naredili kraško gmajno, in bilo bi prav, da z njo tako pestrost vrst tudi ohranjamo,« je opozoril, da poleg morebitnega pretiranega nabiranja biodiverziteto Krasa še bolj ogroža vračanje gozda.
Zeliščar Jože Majes ima v Beli krajini s 15 zaposlenimi eno večjih zeliščarskih podjetij pri nas. »Ob tem, ko Slovenija kar 90 odstotkov zelišč uvaža, smo šele na začetku zeliščarske zgodbe. Če želimo, da bo uspešna, pa bodo po vzorih iz tujine potrebna povezovanja pridelovalcev, ki si bodo le tako lahko skupaj privoščili nujno, a drago mehanizacijo, potrebno za strojno pridelavo, sušenje in mletje rastlin. Ob primernih kadrih – nekaj jih bo dal tudi načrtovan študij fitomedicine – in realnih finančnih načrtih lahko na tak način računajo tudi na potrebna sredstva iz tujine,« je bil Majes optimist, da se kljub preskromni podpori države zeliščarstvu v Sloveniji obetajo boljši časi.
Za to, da bo nekoč res tako, vsako leto pomembno osnovo prispeva kraški festival, ki se bo v četrtek končal s predavanjem Kraška zelišča v ljudski tradiciji in rastline starovercev. Donedavno vsestransko in množično uporabo zelišč in drugih rastlin na kraških tleh bosta predstavila poznavalka ljudskega izročila Vesna Guštin Grilanc iz Repna in poznavalec staroverskih običajev Boris Čok iz Lokve.
