O kolišču »Brkatega Soma« na Špici je pisal Janez Jalen v knjigi Bobri že leta 1942. Potrdile so ga jedrne vrtine arheologa Novaka septembra 2009, ko je ta opozoril oblastnike na izredno dobro ohranjeno najstarejšo naselbino na območju mesta Ljubljane. Novembra 2009 je bila izkopana še arheološka sonda na približno 30 kvadratnih metrih z izredno bogatimi najdbami. Izdelala sva idejni projekt z namenom prikaza vključitve prezentacije kolišča v turistično pot ob Ljubljanici (predvidena cena 60.000 evrov), uporabila zavržene odrezane kole in na podlagi arheološke dokumentacije rekonstruirala arheološko sondo, jo predstavila pod zemljo in pod steklom (sistem Eurocare/ Eureka E! 1586 – kot v cerkvi sv. Jurija, Legen pri Slovenj Gradcu, ki uspešno ščiti arheološko dediščino v stabilni klimi že več kot dvajset let, in v največjem podzemnem muzeju na Kitajskem, Han Yang Lingu, ki ga je obiskala tudi slovenska delegacija Icomos, njegovo delovanje pa pozitivno ovrednotila mednarodna komisija).

MOL in Ministrstvo za kulturo sva opozorila, da bo v primeru izvedbe parka na Špici po odobrenem projektu Atelier arhitekti (Jurij Kobe, u. d. i. a., natečaj iz leta 2007) odkrita obsežna koliščarska naselbina uničena. Predlagala sva javni natečaj. V času uničenja kolišča spomladi 2010 je Unesco uvrstil kolišča na območju Alp (vključno s Slovenijo) na seznam svetovne dediščine. Po nalogu ministrice za kulturo Majde Širca in MOL se je uničenje končalo junija 2010 z izkopom dodatnih 500 kvadratnih metrov in z neresnično informacijo državnemu zboru, da je odstranjenih le 10 odstotkov celotnega kolišča. Nikoli pa ni bilo pojasnjeno, kje so ostanki še preostalih 4500 kvadratnih metrov arheološkega najdišča.

Najin predlog je podprla Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU), grobo pa ga je zavrnil gospod župan Zoran Janković. Leta 2015 sva predlagala spremembo OPPN in predlog dopolnila z arheološkim parkom – podaljšanje botaničnega vrta preko Gruberjevega kanala v ožje staro mesto z zasaditvijo drevja in grmovja, ki je dokumentirano rastlo tod v času koliščarjev. Na podlagi razpisa MOL sva ponovno predlagala spremembo OPPN za območje Špice tudi leta 2016 in odgovor dobila (na pisno zahtevo gospoda župana) letos spomladi z dokončno zavrnitvijo MGML (mestnega muzeja) in urbanističnega urada MOL.

Gospod župan je 10. 9. 2016 v pismih bralcev Dela zapisal: »Kajti onadva (Kovač in Kerševan, op. piscev tega članka) naj bi bila edina strokovnjaka v državi, v kateri – po njunem prepričanju – ministrstvo za kulturo »ne upošteva konvencij Icomos«, v kateri »slovenska zakonodaja ni usklajena z evropsko«, kjer se dediščina lahko odstrani »še pred valorizacijo najdišča« in v kateri »politični interesi investitorjev prevladajo nad mnenjem stroke«. Pri vsem tem je namreč več kot neverjetno, da gospoda Kovač in Kerševan, ob vsej množici svojih »vrhunskih« arhitekturnih rešitev, na katere se sklicujeta, nista v demokratičnem dialogu z ostalo arhitekturno stroko te odličnosti niti enkrat preverila na javnem natečaju ali razpisu. Kako se torej lahko nekdo sklicuje na povsem zgrešene na eni strani, če na drugi strani sam ni v resnici nikoli ponudil svoje rešitve v konkurenci z drugimi?«

Trditev gospoda župana seveda ni resnična. Natečajev se nisva udeleževala, ker jih ni bilo, MOL pa sva večkrat izrazila željo, da se najine ideje predstavijo javnosti v sklopu z vsemi drugimi predlogi, kar nama je bilo zmeraj onemogočeno. Za občino in gospoda župana pa sva »personae non gratae«. O najinih zamislih in predlogih je javnost obveščena le občasno prek medijev.

Gospod župan, kako je z natečajem za predstavitev koliščarjev na Špici, ki bi moral biti realiziran že letos? Ali je sploh bil javni razpis natečaja za ta projekt, vreden kar milijon evrov? In kdo je avtor zmagovitega predloga? Ali pa gre za ustaljeno prakso, da projektanta določijo zveze in poznanstva MOL in MGML, kakor do zdaj vse druge, kar zadeva zaščito in predstavitev arheološke dediščine Ljubljane in situ (na kraju najdbe), kot to zahtevajo konvencije Icomosa, ki jih je ratificirala Republika Slovenija? Le zakaj potrebuje MOL milijon evrov, saj je za projekt predstavitve kolišča in situ na Špici na območju sonde potrebna manj kot desetina sredstev, ki jih MOL išče iz sklada Interreg Slovenija-Hrvaška?

Pričakujeva odgovor.

S projektom kulturno-rekreacijskega centra Barje se seveda strinjava, a ta arheološke vrednosti najdbe in situ seveda nima. Plečnikove Jernejeve cerkve v Črni vasi ne poznava, Plečnikova cerkev sv. Mihaela v Črni vasi v neposredni bližini načrtovanega centra pa že leta žalostno propada.

Milan Kovač, u. d. i. a.

Peter Kerševan, u. d. i. a.