Vodilni iz Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), Gen energije in Savskih elektrarn Ljubljana (SEL) so že konec novembra leta 2011 sklenili družbeno pogodbo o gradnji 1,3 milijarde evrov vredne verige vodnih elektrarn na srednji Savi, vendar bomo Slovenci nanje očitno čakali najmanj še deset let, morda celo še več. Na pristojna ministrstva, HSE in Gen energijo smo naslovili vprašanja, zakaj se projekt, ki naj bi ustvaril tudi 13.000 novih delovnih mest (predvsem v Zasavju in Posavju), še ni uresničil. Zanimalo nas je, kaj je v ozadju oziroma ali gre za pomanjkanje denarja ali pa morda ni politične volje.
Na infrastrukturnem ministrstvu, ki ga vodi Peter Gašperšič, poudarjajo, da gre za velik projekt, ki bo trajal več let, najmanj desetletje. Po mnenju ministrstva ga je treba najprej umestiti v prostor in pridobiti gradbeno dovoljenje, kar pa po njihovih izkušnjah lahko traja celo dlje kot gradnja. »Ker za postopek umeščanja v prostor za verigo hidroelektrarn niso potrebna velika finančna sredstva, sklepamo, da pomanjkanje denarja ni razlog za odlaganje začetka tega projekta. Eden od glavnih razlogov je, da vlada (v njenem imenu pa ministrstvo za okolje in prostor) še vedno ni sklenila koncesijske pogodbe z investitorjem, torej s HSE,« priznavajo na infrastrukturnem ministrstvu.
HSE: Ni politične volje
V HSE pod vodstvom Matjaža Marovta odgovarjajo, da imajo že nekaj časa (natančneje od decembra leta 2005) odločbo o koncesiji za izkoriščanje vodnega potenciala srednje Savi, vendar pa koncesijska pogodba še ni podpisana. To potrjujejo tudi na okoljskem ministrstvu. »Trenutno je koncesijska pogodba v sklepni fazi vsebinskega usklajevanja, v katerem bodo določeni ključni parametri gradnje verige hidroelektrarn na srednji Savi. Hkrati poteka priprava državnega prostorskega načrta za prve tri hidroelektrarne na srednji Savi,« dodajajo v HSE.
Na spletni strani HSE pa piše, da projekt sicer poteka, vendar ne po pričakovanjih in terminskih načrtih koncesionarja (torej HSE). »Vse kaže, da na pristojnem ministrstvu ni dovolj politične volje za uskladitev internih interesov za izpolnitev obveznosti države v okviru EU na področju obnovljivih virov energije,« so še zapisali na spletni strani.
Če je bilo prvotno predvideno, da naj bi verigo desetih vodnih elektrarn zgradili do leta 2030 (tako je zapisano na spletni strani holdinga), potem lahko sklepamo, da bo projekt morda dokončan šele do leta 2040. Pri Gen energiji pod vodstvom Martina Novšaka pa so nas v zvezi s projektom na spodnji Savi napotili kar na HSE, češ da imajo tam več aktualnih informacij pa tudi koncesijo za gradnjo.
Mervar: Ni dogovora o financiranju
Da projekt gradnje vodnih elektrarn na srednji (pa tudi na spodnji) Savi ne poteka po načrtih, se strinja tudi Bogdan Barbič, prvi mož Hidroelektrarn na spodnji Savi (HESS). Šef Elesa Aleksander Mervar pa ocenjuje, da na izvedbo projekta vplivajo trije dejavniki. »Prvi je, da ni dogovora o virih sredstev za financiranje vlaganj v cestno, vodno in železniško infrastrukturo. Poleg tega gre za nezmožnost financiranja investicij s strani nosilca koncesije, torej HSE, oziroma ni sklenjenega dogovora med HSE in Gen energijo. Glede na nizke grosistične cene električne energije in brez zagotovljenih virov financiranja preostale infrastrukture pa je projekt finančno neuspešen,« še ocenjuje Mervar.
