Čeprav so na šolskem ministrstvu načrtovali, da se bo v prvi letnik na novo uvedenega vajeništva vključilo 200 dijakov, pa se jih je se za takšen način izobraževanja odločilo le 53. Od tega 27 za program oblikovalec kovin – orodjar, 14 za gastronomske in hotelirske storitve in 12 za program mizar, medtem ko se v program za kamnoseke ni vključil nihče. Dijaki so vajeniško pogodbo sklenili z 28 podjetji.
»Pričakovali smo bistveno več. Da je vsa Gorenjska, ki ima ogromno kovinske industrije, v Škofji loki, Kranju, Železnikih…, za program oblikovalec kovin – orodjar dobila le 15 vajencev, je res premalo,« pravi Milka Hace iz kranjske Iskre ISD, kjer so od načrtovanih treh oziroma štirih dobili samo enega vajenca. »Šola se je sicer zelo trudila, a to je pač odraz našega izobraževanja in slabega interesa mladih za te poklice,« ocenjuje Hacetova, ki brez korenitih sprememb v šolstvu tudi v prihodnje za vajeništvo ne pričakuje večjega zanimanja.
Premalo časa za informiranje
Na ministrstvu za izobraževanje so kljub slabemu vpisu zadovoljni. Opozorili so, da gre za pilotni projekt in da se je tudi v drugih državah ob uvedbi vajeništva zanj sprva odločilo zelo malo dijakov.
Ključni razlog, da vključitev ni več, je po oceni Andreje Sever iz Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) v tem, da je bil zakon o vajeništvu po dolgotrajnih usklajevanjih in vetu državnega sveta sprejet šele 8. maja. Šole so imele zelo malo časa za informiranje učencev in staršev o možnosti vpisa v vajeniško obliko izobraževanja, učenci zadnjih razredov osnovnih šol pa so se takrat večinoma že odločili, kje bodo nadaljevali šolanje. Sicer pa so morali tisti, ki so se želeli vključiti v sistem vajeništva, podpisano pogodbo z delodajalcem na šolah oddati že do 19. junija.
Fani Al Mansour, ravnateljica Srednje poklicne in strokovne šole Bežigrad, ki je 1. septembra sprejela štiri vajence, meni, da sta za slab vpis v vajeništvo kriva predvsem njegova novost in pomanjkanje informiranosti med starši. »Ko je bil zakon sprejet, so bili informativni dnevi že za nami, prej pa jih z vajeništvom nismo mogli ustrezno seznaniti,« pojasnjuje ravnateljica, ki je prepričana, da bo interes med učenci že prihodnje leto bistveno večji. Zakon o vajeništvu je po njenih besedah dobra osnova za kvalitetno izvajanje vajeništva, delodajalci, s katerimi menda zelo dobro sodelujejo, pa naj bi bili nad programom oblikovalec kovin – orodjar, ki ga izvajajo na njeni šoli, navdušeni.
Več bo treba vlagati v promocijo
Na GZS pravijo, da so delodajalci pokazali velik interes za vajeništvo. »Podjetja si po anketi, ki smo jo izvedli na zbornici, želijo več sto vajencev, največ zanimanja je za programe kovinarstva in mehatronike,« pravi Andreja Sever. Zato so ministrstvu predlagali, naj poleg obstoječih programov ter programov steklar in papirničar, ki jih bodo uvedli v prihodnjem letu, v vajeniško izobraževanje uvrstijo tudi programe mehatronik operater, strojni mehanik, elektrikar in izdelovalec kovinskih konstrukcij. Po mnenju Severjeve bi morali zdaj vse aktivnosti usmeriti v promocijo vajeništva v osnovnih šolah, učence in starše pa pravočasno seznaniti s programi in šolami, ki bodo v naslednjem šolskem letu izvajale vajeniško obliko izobraževanja.
Da bo treba več delati za promocijo, opozarjajo tudi na Obrtni zbornici Slovenije (OZS). »Vsi skupaj moramo prepričati predvsem starše in jim pojasniti, da vajeništvo ni zaključena zgodba in da se lahko njihovi otroci izobražujejo tudi naprej. Prvi mož BMW je na primer začel kot vajenec, danes pa je direktor in doktor strojništva,« pravi predsednik OZS Branko Meh, ki je prepričan, da se bodo zaradi vse večjih potreb po teh kadrih kmalu morale zvišati tudi njihove plače.
Vajenci bodo imeli 56 tednov praktičnega dela
Po zakonu o vajeništvu ima vajenec status dijaka, pri čemer pa mu je zagotovljeno varstvo v skladu z delovnopravnimi predpisi. Vsaj polovica izobraževalnega programa (56 tednov v treh letih) se mora izvesti z delom pri delodajalcih, kar je bistveno več kot v šolski obliki izobraževanja (ta se bo še naprej izvajala vzporedno), kjer znaša povprečno le 22 oziroma 24 tednov. Vajenec je za svoje delo upravičen do nagrade, ki mora v prvem letniku znašati najmanj 250 evrov neto na mesec, v drugem vsaj 300 in v tretjem vsaj 400 evrov. Vajeniška nagrada ne bo vplivala na družinske prejemke vajenca in njegove družine, prav tako pa bo lahko vajenec prejemal tudi kadrovsko štipendijo podjetja.
Za triletno praktično usposabljanje posameznega vajenca bo država delodajalcu namenila do 2000 evrov bruto sredstev, sama pa bo v celoti pokrila socialne prispevke za vajence ter stroške prevoza in prehrane.
