Jutranji prizor pred stolpnico v Šiški pred nekaj tedni je bil ob vsej tragičnosti tudi kanček komičen. Pa niti malo ne zaradi dogodka samega, temveč le zaradi podobe, ki smo ga uzrli. Na parkirišču je namreč stal novi ford C-max, na mestu, kjer bi se morala svetiti njegova aluminijasta platišča, pa so ga podpirali – zidaki. Tragikomična podoba je torej drugi del besede upravičila le zato, ker je bilo vse skupaj videti kot križanec med novim enoprostorcem in vozilom Kremenčkovih, sicer pa je za nekaj dobre volje poskrbel tudi sosed s pripombo, da je imel lastnik srečo v nesreči, da mu niso odpeljali kar celega avtomobila. V čemer se skriva nekaj resnice, saj podatki kažejo, da so lani na območju Policijske uprave Ljubljana v povprečju ukradli le malo manj kot en avto – na dan.
Neznanemu nesrečniku so torej tatovi v opisanem primeru izmaknili »le« nekaj avtomobilskih delov, sicer pa so ti pri nas večinoma tudi razlog za tatvine vozil v celoti. Pri čemer, kot pravijo na policiji, storilci iščejo predvsem vozila srednjega in višjega cenovnega razreda. Te nato doma ali v tujini razstavijo na rezervne dele, ki se prodajo in uporabijo za popravilo razbitih vozil. »Vedno manjši del vozil, praviloma tistih višjega cenovnega razreda, ki se ne razstavijo, pa se po tatvini prepelje v tujino, najprej v nam bližnje vzhodne države in od tam naprej proti vzhodu, velikokrat iz Evrope. Pogosto opažamo, da storilci tudi vozila, ukradena v Sloveniji, ki so jih prepeljali v tujino, razstavijo in prodajajo po delih,« nam je povedal Dejan Garbajs, vodja sektorja za splošno kriminaliteto na generalni policijski upravi, in dodal, da poznamo v Sloveniji tako tatvine, ki jih izvršujejo posamezniki, kot tudi organizirane kriminalne skupine: »V prvem primeru govorimo o storilcih, ki imajo denimo poškodovan avto in potrebujejo dele za popravilo, v drugem pa o skupini storilcev, ki imajo vzpostavljene povezave s kleparji, mehaniki ali prodajalci delov doma in v tujini in vozila kradejo glede na pogostost potrebe po rezervnih delih.«
Način tatvine odvisen od vzroka
Na kakšne načine pa se dandanes nepridipravi lotijo tatvin? Bernarda Škrabar, direktorica in detektivka pri Detektivsko-varnostni agenciji, pravi, da je pri tem treba ločiti vzrok kraje. Kadar je avto ukraden zaradi rezervnih delov, je večinoma že v šestih urah razstavljen na manjše dele, obenem pa je tatovom vseeno, ali nastane škoda na vozilu, zato se po tatvini lahko na kraju najdejo ostanki razbitega stekla. Ko gre za kraje vozil višjega razreda, pa po navadi na kraju ni sledi, saj so ti avtomobili običajno namenjeni za nadaljnjo prodajo. »Odtujeni so okoli prve, druge ure zjutraj, ko ljudje spijo in preden se zjutraj zbudijo in gredo v službo, je avto, ki v tem času še nikjer ni zaveden kot ukraden, že čez mejo, kjer ga predelajo – VIN-številke šasije in druge značilnosti. V drugih primerih avto naložijo na avtovleko, ne da bi se sploh ukvarjali z odklepanjem in drugimi 'nevšečnostmi', ga odpeljejo čez mejo ali na drugo primerno, mirno lokacijo in ga v miru obdelajo. Poznamo pa tudi primere, ko si posamezniki 'sami ukradejo' avto – ga prodajo – in nato od zavarovalnice zahtevajo poplačilo škode,« je razložila Škrabarjeva in dodala, da se lastniki ukradenih avtomobilov na njih obračajo le občasno, ko pa se, imajo v njihovi agenciji prakso, da primer, preden ga sprejmejo, temeljito preučijo in stranki povedo za realne možnosti za dejansko rešitev. »Če vidimo, da je možnosti, da bi vozilo našli, malo, stranki odsvetujemo našo asistenco.«
Priporočljiva mehanska zaščita
Seveda pa pri tatvinah vozil lastniki nismo prepuščeni na milost in nemilost, temveč lahko sami poskrbimo za preventivo. Poznamo, recimo jima, posredno in neposredno. Prvo predstavlja ustrezno zavarovanje. Pri zavarovalnici Generali so nam povedali, da je škoda zaradi kraje vozila krita s sklenitvijo delnega kaska »kraja« ali delnega kaska »kraja vozila«, pri čemer prvi krije tudi škodo zaradi kraje delov vozila, višina zavarovalnine pa je v glavnem odvisna od starosti vozila, znamke oziroma modela in splošnega stanja, saj ti podatki vplivajo na trenutno vrednost vozila oziroma njegovo vrednost vozila tik pred nastankom škodnega primera tatvine.
Drugi način preventive je bolj neposredna zaščita. A kot nam je povedal Miro Sešek iz podjetja S-Car, na področju zaščite novih vozil pred tatvinami v zadnjih letih v osnovi ni bilo bistvenega napredka. »Še vedno je skoraj edina zaščita pred krajo kodno varovan ključ, a kolikor vemo, je mogoče te ključe hitro prekopirati ali avto zagnati mimo njih s prekodiranjem. Večkrat dobimo tudi občutek, da proizvajalcem niti ni toliko pomembno, da njihovih vozil ne bi kradli, saj po navadi vsaka kraja pomeni tudi nakup drugega novega avtomobila,« je zanimivo razmišljanje Seška. Ob tem dodaja, da lahko sicer ob nakupu vozila naročimo alarmno napravo, a so te slabše od naknadno vgrajenih: »Za originalno vgrajen alarm namreč obstaja načrt, ki ga imajo vsi serviserji, to pa pomeni, da je ta z nekaj truda dostopen tudi nepridipravom. Naknadno vgrajen alarm pa v vsaki delavnici vsak električar vgradi drugače.«
Poleg dodatno vgrajenega alarma poznamo še razna skrita stikala blokade motorja, Sešek pa najbolj priporoča mehansko zaščito, kot je mehanska blokada menjalnika ali mehanska blokada volanskega sistema. »Prav mehanska blokada menjalnika je še vedno najboljša zaščita, saj tudi po podatkih slovenske policije avtomobil z vgrajeno tovrstno zaščito pri nas še ni bil ukraden,« še pravi Sešek in dodaja, da se za zaščito večinoma še vedno odločajo stranke, ki so že imele izkušnjo s krajo avtomobila ali pa poznajo koga, ki jo je imel in so tudi sami zaradi tega bolj v skrbeh. »Ljudje smo pač taki, da dokler se nam nič ne zgodi, tudi nič ne naredimo, da se nam ne bi.«
