Zoper trtno uš
ugibajo učenjaki vsakovrstne pripomočke: živo srebro, rastlinske strupe, razne pline ali gaze i. t. d. Pravega sredstva pa žalibog še niso zadeli, zlasti takega ne, ki ne bi desetkrat več stal, kakor je vinograd vreden.
Hud sovražnik trtam
je neka plesnoba na listih vinske trte. To so opazovali lani na Notranjskem in Primorskem, kjer je listje zgodaj rujaveti začelo in grozdje zavoljo tega dozoreti ni moglo. Pomočka zoper to bolezen še ne vedo.
Dolenjske novice, 1. februarja 1885
Bolena trta
Iz Ptuja se nam piše: Nova trtna bolezen pokazala se je po vinogradih Mestni vrh, Kicar, sv. Urban, sv. Andraž, sv. Lovrenc v slov. gor. itd. Tudi po Halozah se nahaja.
Trtno listje je suho, da malokdaj tako v jeseni po branju ali trgatvi, trte so skoro že gole, grozdje se suši. G. Balon, ki je kot strokovnjak za trtne bolezni nastavljen od c. kr. ministerstva za poljedelstvo, ogledal si je pred kratkim vinograde v Dravcih ter je konstatiral, da so okuženi po »strupeni rosi« (peronospora viticola).
Ista bolezen nahaja se tudi po zgoraj imenovanih vinogradih in čudim se, da se stvar ne naznani politični oblasti, da bi se vinogradi po strokovnjaku preiskali in bi se ljudje podučili, kako naj proti bolezni postopajo. Kajti, če je res, da ta bolezen branje hitreje od trtne uši vniči in se po vsakem dežu in vetru širi, je nevarnost za posestnika velika. O nekaterih vinogradih reklo se mi je, da v njih ne bode branja že letos, ker so povse okuženi po »strupeni rosi«, in ker je že prepozno, da se poskusi to ali ono sredstvo proti kugi. Poduka bode treba, ker je bolezen neznana. Kmet ugiblje razno, kako nastane; ta pravi, da je dež kriv, drugi, da je megla kriva itd.
Pa tudi pomoči bode treba, ker sicer pride dosti, dosti posestnikov na beraško palico.
Slovenski gospodar, 8. septembra 1887
Trtna uš in Slov. gorice.
Kaj da bode iz lepih slov. goric, ako se razširi trtna uš, to je že zdaj lahko povedati, – uničene bodo prej ali slej, to je gotovo. Za to imamo žalostnih dokazov po drugih že pred daljnim časom okuženih krajih, n. pr. Francoskem, pri Klosterneuburgu in drugih krajih na spod. Avstrijskem, na južnem Ogerskem, na Hrvaškem, v Istri, na Dolenjskem, pri Brežicah in tudi že v Halozah. V Halozah se je v treh letih trtna uš že v štirih župnijah zatrosila.
Vprašanje: Ali imamo sredstva, trtni uši uspešno nasprotovati? Odgovor: Ne. Kdor bi tako sredstvo izumil, postane čez noč bogat in imeniten človek. Na stotine učenjakov preiskuje in išče tvarino, s katero bi se trtna uš pokončala z uspehom, toda dosehdob se to še nobenemu ni posrečilo. (…)
Kaj bode pa z našimi viničarji, to ostane socijalno vprašanje.
Slovenski gospodar, 13. septembra 1888
Peronospora ali strupena rosa trsna in nje zatiranje.
Vedno se še dvomi, da bi se peronospora, ali kakor jo kmetje imenujejo, strupena rosa, rja, rija, smod ali posmod, – mogla izdatno zatirati s tem, da trsje, in sicer listje škropimo z bakrenim vitrijolom. Kedaj in kako se ima to storiti, ter kako se tekočina napravlja, koliko se vzeme vode iz različnih kemičnih tvarin, pisalo se je vže v tem listu večkrat. Ako se pa ljudstvo dosedaj še ni kje ravnalo po tem pouku, ni kriva povsod in v vsakem slučaju siromaščina, temveč, ker ljudje ne zaupajo nobenemu novemu podvzetju in sploh ne verujejo na uspeh, kateri je sicer popolnoma za gotovo pričakovati od tega škropljenja. (…)
Slovenski gospodar, 5. septembra 1889
Izkušnje z ameriškimi trtami.
Veliko se govori in piše v naših dneh, kaj bode, ako ne preprečimo škode, ki jo povzročuje trsna uš in druge nezgode po naših goricah. Najbolj se priporoča sedaj, naj se sadi ameriško trsje, češ, da ne more tega vkončati trsna uš, ter da ni druge pomoči zoper njo. Sedaj že imamo tudi nekaj izkušnje o njej in sicer na domačih tleh, na Bizeljskem in drugod. (…)
Škoda, po trtni uši provzročena, je v pravem pomenu besede strašanska. Po obsegu površja nekdanjih vinogradov okoli Bizelja sodeč, pridelovali so tam ob dobrih vinskih letinah gotovo po 10 do 12 sto veder vina, letos ne bode vsega pridelka skupaj 100 veder. In to škodo učinila je trsna uš v komaj 12 letih, odkar se je tam prikazala. Po nekdanjih, tako slovečih vinogradih bizeljskih raste danes koruza, ajda, detelja ali pa čisto nič! (…)
Slovenski gospodar, 10. oktobra 1889
Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.si
