Za reševanje bolnišnic je vlada na današnji seji namenila okoli 136 milijonov evrov. Znesek je bistveno višji od 60 milijonov evrov, o katerih so v koalicijskih strankah govorili minuli teden. Še vedno pa gre za manj denarja od 150 milijonov evrov, kolikor so znašali dolgovi javnih zdravstvenih zavodov sredi letošnjega leta. Med ključnimi novostmi vladnega sklepa pa je še uvedba sanacijskih uprav in odborov, ki naj bi bdeli nad delovanjem bolnišnic.
V obeh manjših koalicijskih strankah, DeSUS in SD, so imeli včeraj še vedno pomisleke glede predloga ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc. Posebej so jih zmotili ravno ministričini načrti glede novih nadzornikov. O novi zakonodaji so se v vladnih strankah dogovarjali še včeraj zvečer.
Sanacijske uprave in vrsta novih nadzornikov
Glede na zadnje načrte bi proračun prek enkratnega transfera bolnišnicam, ki so se lani znašle v rdečih številkah, pokril 80 odstotkov njihovih izgub iz minulih let. Ta denar bi morale nameniti za pokrivanje trenutnih dolgov, plačilo posojil in sprotno plačevanje za dobave. Hkrati bi morale bolnišnice, ki tonejo v izgubah in dolgovih, pripraviti sanacijske programe. Ali so na pravi poti, bi presojali sanacijski odbori s štiriletnim mandatom. Predsednika in šest članov sanacijskega odbora bi imenovala ministrica za zdravje, ti odbori pa bi med drugim ugotavljali tudi, kdaj je sanacija končana.
Obeta se tudi sanacijska uprava, ki bi štela največ pet članov (direktorja, strokovnega direktorja in največ tri pomočnike). Ta uprava bi bila lahko nagrajena za uspešnost in torej plačana bolje, kot so danes direktorji bolnišnic.
Kaj pogrešajo in kaj se jim zdi odveč
V DeSUS so se zavzeli za črtanje celotnega poglavja, ki uvaja sanacijske uprave in odbore. Take spremembe bi v zdravstvo po njihovem prinesle kaos, plačilo in nagrajevanje teh ljudi pa bi povzročalo nepotrebne dodatne stroške. »Ministrico neprestano opozarjamo na pravilno izbiro prioritet pri pripravi zakonodaje. Nato dobimo minuto pred dvanajsto na mizo predlog zakona, ki naj bi pomenil ad hoc rešitev težav bolnišnic,« je bil oster podpredsednik DeSUS Tomaž Gantar. Kritičen je tudi do obeta dodatnega analiziranja že znanih vzrokov, zakaj so se bolnišnice znašle v finančnih težavah.
Tudi Socialni demokrati imajo pomisleke glede sanacijskih odborov, je povedala poslanka Bojana Muršič. Tik pred zdajci je Kolar-Celarčeva sicer predlagala različico, ki se jim zdi bolj sprejemljiva. Namesto sklepanja pogodb z zunanjimi nadzorniki bi dodatno delo naložili javnim uslužbencem oziroma uradnikom ministrstev. »Ministrstvo za zdravje bi oblikovalo posvetovalni organ, v katerega bi imenovali strokovnjake z različnih področij, na primer ekonomije, zdravstva in prava.« Poslanka dodaja, da bi morali ob interventni zakonodaji, ki bo glede na trenutne načrte s 136 milijoni evrov pomagala bolnišnicam, pripraviti še interventno zakonodajo za skrajševanje čakalnih dob. »Ljudje zaradi predolgega čakanja tudi umirajo,« je opozorila.
