Konec avgusta je nenadoma postalo jasno, da bo nova parkovna površina nasproti ljubljanske železniške oziroma avtobusne postaje Tomanov park. To ime je namreč vklesano v betonski blok, ki že ločuje park od pločnika in kolesarske steze. A medtem ko ime najnovejše zelene javne površine v prestolnici ni več skrivnost, je za marsikoga še vedno uganka, komu so se s tem imenom poklonili. Z ljubljanske mestne občine so zaradi naših ugibanj že pred uradnim odprtjem parka sporočili, da kamnoseku Feliksu Tomanu, ki je bil lastnik hiše neposredno ob parku, njegova kamnoseška rodbina pa je odigrala pomembno vlogo v Ljubljani.
Feliks Toman (1855–1939) je bil pomembnejši kamnoseški mojster iz družine Toman, ki je sodelovala denimo pri postavitvi Vodnikovega in Valvazorjevega spomenika ter izdelala številne oltarje in kipe na fasadah stavb. Učil se je pri očetu, kasneje pa se je izobraževal tudi v tujini. Delal je na Dunaju, v Budimpešti, Londonu in Nemčiji. Nekaj let po vrnitvi je pridobil obrtno pravico in družinsko kamnoseško obrt preselil ob Resljevo cesto. Najprej je na mestu ob parku zgradil delavnico, nato še stanovanjsko hišo. Zrasel je cel industrijski obrat in leta 1908 je začel izdelovati umetni kamen. Njegovo delo je nadaljeval sin, inženir Anton Toman, ki naj bi bil s svojimi kamnoseškimi izdelki udeležen pri skoraj vseh večjih zgradbah v Ljubljani, od NUK do Nebotičnika in bežigrajskega stadiona. Feliksov potomec je zadnji vodil kamnoseško obrt v zasebni lasti. Po vojni jo je leta 1946 preselil v Gradec.
»Večina spomenikov se postavlja v spomin na pomembne literate in politike, v tem primeru pa smo se želeli pokloniti obrtniku, ki je pomembno prispeval k mestni arhitekturni dediščini,« so zapisali na občini in dodali, da tudi koncept ureditve parka izhaja iz zgodbe kamnoseškega mojstra Feliksa Tomana. Prispeval ga je arhitekturni atelje Medprostor. Na betonske klopi, ki uokvirjajo parcelo parka, so vtisnili črke njegove imena, druga parkovna oprema pa niti ni predvidena, prav zaradi poudarka na zgodbi, ki jo je na tem območju pisal Feliks Toman s svojim delom. Domnevajo, da bo klop v različnih višinah zanimiva za rolkarje, s katerimi so se arhitekti tudi posvetovali, na drugem delu pa bodo obiskovalci lahko posedeli pod velikimi drevesi. Večino so namreč pri prenavljanju degradirane površine ohranili.
Spletni brskalniki kot slavnega Tomana ponudijo tudi Lovra Tomana in tako smo napačno domnevali, da je bil on tisti, ki je bil navdih za ime parka, ter v soboto to tudi zmotno zapisali. Pred tem smo skušali pridobiti kakšno dodatno informacijo od mestnega svetnika Janeza Moškriča, ki je predsednik komisije za poimenovanja naselij in ulic, vendar sploh še ni bil seznanjen z imenom parka. Običajno se postopek poimenovanja začne tako, da prav ta komisija prejme pobudo za neko ime, pripravi osnutek, ki gre v javno razpravo, nato pa spiše predlog in tega mora potrditi mestni svet, tokrat pa ni bilo tako.
Po enem najbolj priljubljenih politikov na Kranjskem, Lovru Tomanu (1827–1870), ki je kot prvi v Wolfovi ulici javno razgrnil slovensko zastavo, nosi ime ulica v Mariboru; v Ljubljani jo je imel prvi predsednik Slovenske matice do leta 1952. To je današnja Prežihova ulica pri Narodni galeriji. Leta 1893 je postala Tomanova ulica, nato pa so jo kmalu po njegovi smrti preimenovali v poklon Lovru Kuharju - Prežihovemu Vorancu.
