Ko je član Novomeške kolesarske mreže Gorazd Plut naletel na informacijo, da v nekem slovenskem kraju knjižničar ljudem, ki ne morejo do knjižnice, peš raznaša knjige, je prišel na podobno dobrodelno idejo. Starejšim in gibalno oviranim v Novem mestu bi lahko knjige dostavili s kolesom, stare pa odpeljali nazaj v knjižnico. Vodstvo novomeške knjižnice Mirana Jarca je idejo z navdušenjem sprejelo in takoj zagnalo promocijsko akcijo. Ker so ciljna skupina ljudje, ne prav vešči informacijske tehnologije, so po mestu, domovih starejših, v raznih društvih, zdravstvenih ustanovah in po patronažni službi zaokrožili letaki, predvsem pa se je informacija širila od ust do ust.
Maja letos je Plut starejši gospe odpeljal prve knjige. Kot pravi, celotna akcija temelji na velikem zaupanju tako knjižnice kot strank. »Na začetku so bili ljudje precej nezaupljivi. Razumljivo, saj nas niso poznali, poleg tega so se bali, koliko bodo morali za storitev plačati. Mnogi se kar malo prestrašijo, če je kakšna stvar brezplačna. Ko pa so se nas navadili, nam začeli zaupati, je zadeva lepo stekla,« je dejal Plut.
»Pridemo, tudi če bo dež«
Ana Marija Zupanc iz Ragovske ulice redno, dvakrat na mesec, naroča »knjige na biciklu«. »Teh šest knjig bom prebrala v štirinajstih dneh, potem bom naročila nove,« pove Zupančeva, ko ji je Plut predal naročene knjige. Šest ljubezenskih romanov. »Saj nimam česa drugega početi. Tu in tam pogledam dnevnik po televiziji, kaj drugega pa niti ne. Mnogo raje berem. Res sem se navadila na te prijazne fante, ki mi prinesejo knjige. Kako lepo od njih. Sama težko hodim, tako sem morala prej poklicati taksi, da me je peljal v knjižnico, pa ga potem spet čakati.« Sploh ob slabem vremenu je bilo zelo neprijetno, pravi. »A veste, mi vam pa knjige pripeljemo ob vsakem vremenu. Tudi če bo dež, pridem,« hitro doda Plut in si poleg čokolade prisluži še hvaležen nasmeh.
Člani kolesarske mreže knjige razvažajo vsako prvo in tretjo sredo v mesecu, za zdaj po Novem mestu in nekaj bližnjih vaseh. Stranke pokličejo v knjižnico, povedo, kakšne knjige želijo. Knjižničarke jih pripravijo in prostovoljci jih ob določeni uri prevzamejo in odpeljejo naročnikom, nato pa prejšnje knjige vrnejo v knjižnico. Število naročnikov se spreminja, nekaj je občasnih, stalne stranke pa so za zdaj tri. »Res si želimo, da se informacija čim bolj razširi. Predvsem pa se mi zdi odlično to, da starejši berejo in si s tem nekako zapolnijo praznino vsakdanjika.«
Sprva nezaupljivi, nato navdušeni
Kot dodajajo v knjižici, je o kakšnih analitičnih podatkih še prezgodaj govoriti. »Populacijo, ki ji je storitev namenjena, je izredno težko doseči, saj gre za osebe, ki niso vajene uporabe sodobne tehnologije. V začetku nekajkrat sploh ni bilo naročnikov, čeprav smo se zelo trudili s promocijo, v ta namen posneli tudi krajši video in raznosili letake. Računamo, da se bo število uporabnikov sčasoma povečevalo,« pravi Bojana Medle, zadolžena za prireditve in odnose z javnostmi v novomeški knjižnici.
»Projekt je bil dobro sprejet in deležen velikega odobravanja tako obiskovalcev knjižnice kot strokovne javnosti. Sem pa slišala včasih tudi pomisleke potencialnih uporabnikov, ker niso vedeli, kdo jim bo knjige pripeljal. Seveda je odveč razlagati, da so sedanji uporabniki nad kolesarji navdušeni in da se sčasoma ta srečevanja razvijejo v poseben odnos,« dodaja Medletova.
