Kalifornijska družba 23andMe, ki se ukvarja z genetskimi testiranji, je doslej zbrala že 4000 litrov sline, pri čemer je dvema milijonoma ljudem na podlagi mutacij njihovih genov razkrila nekatera njihova zdravstvena tveganja. Aprila ji je ameriški regulator (Food and Drug Administration – FDA) izdal dovoljenje za to, da strankam pošlje informacije o njihovi genetski nagnjenosti za deset bolezni, tudi za alzheimerjevo in parkinsonovo. V zadnjih letih je 23andMe izvajal genetska testiranja predvsem v Kanadi in Veliki Britaniji.
Tudi v Sloveniji se lahko pri 23andMe s slino, ki jo pošlje po pošti, vsakdo genetsko testira za 199 dolarjev (167 evrov) in tako izve, ali ima mutacije genov, ki povečujejo tveganja za deset bolezni. Nekdo, ki ima na primer mutacijo APOE2, je trikrat bolj v nevarnosti, da bo zbolel za alzheimerjevo boleznijo, tisti z APOE4 pa celo petnajstkrat več možnosti za to, kar pa še vedno ne pomeni, da jo bo zanesljivo dobil. Veliko je namreč odvisno tudi od življenjskega sloga in okolja.
Slovenski biokemik in genetik prof. dr. Marko Dolinar je za Dnevnik takole komentiral odločitev FDA: »Izbrali so 10 bolezni, kjer je zelo jasna povezava med mutacijo in verjetnostjo, da se bolezen res razvije. Pri teh je dokaj enostavna interpretacija rezultata, jasna pa so tudi navodila, kaj naj bi človek, ki je nosilec take mutacije, ukrenil. Seznam pa ne vključuje nobene onkološke bolezni, kar bi bilo za ljudi verjetno zanimivo, saj bo za rakom zbolel vsak tretji človek.«
Genetsko diskriminiranje v Avstraliji
Za zavarovalnice je problem, ker se bo nekdo, ki mu bo genetski test pokazal tveganje za zgodnjo smrt, visoko zavaroval. Že zdaj se na primer Američani, ki imajo mutacijo APOE4, povezano z alzheimerjevo boleznijo, petkrat pogosteje zavarujejo za primer dolgotrajne oskrbe. V Sloveniji zavarovanja za določene vrste bolezni niso tako pogosta kot v ZDA, zato težave verjetno niso tako resne kot pri ameriških zavarovalnicah.
Zavarovalnice v ZDA ne vedo, kakšni so preventivni genetski testi (PGT) strank, saj so ti – drugače kot diagnostični genetski testi – tajni. Skratka, kdor ima informacije, je močnejši in stranka ima glede PGT to prednost pred zavarovalnico. To je za zavarovalničarje prava nočna mora. Tako je ob nadaljnji uspešni širitvi PGT pričakovati, da bodo ameriške zavarovalnice ukinile nekatere možnosti zavarovanja.
Potrošniške zveze močno nasprotujejo, da bi zavarovalnice imele dostop do rezultatov preventivnih genetskih testiranj, ker potem ne bi hotele zavarovati ljudi, ki so genetsko nagnjeni k boleznim. V Veliki Britaniji mora sicer tisti zavarovanec, ki se življenjsko zavaruje za pol milijona evrov, samo v primeru gena za huntingtonovo bolezen razkriti zavarovalnici podatek o tem. V Avstraliji pa je nastal pravi škandal, ker je zavarovalnicam dovoljeno, da uporabljajo genetske teste, pri tem pa diskriminirajo ljudi s »slabimi geni«. Po avstralskem zakonu mora namreč tisti, ki se želi življenjsko zavarovati, razkriti rezultate genetskega testiranja. V EU in ZDA strogo prepovedujejo diskriminacijo na podlagi genetskih analiz.
Vsekakor bolezni niso le posledica genov, ampak včasih še bolj načina življenja in okolja, pa tudi kombinacije genov. Tako na primer veliko ljudi, ki nima mutacije APOE4, dobi alzheimerjevo bolezen.