Zelo premeteno je lobiranje za gradnjo dvorane, ki je, kot vse kaže, v arhitekturnem biroju že zrisana. Premeteno najprej zato, ker javnost, ki naj bi to drago in nepotrebno dvorano plačala, ni seznanjena niti z elaboratom o ekonomski, kulturni, vzgojni in umetniški upravičenosti gradnje in njenim vzdrževanjem niti s predračunsko vrednostjo. Še posebej premeteno je nastopanje predstavnikov vodstva akademije zato, ker zamegljujejo ključno dejstvo. Nihče namreč ne zanika potrebe akademije za glasbo, da potrebuje primeren prostor za vaje orkestrov in študij opernih predstav. Toda eno so študijski pogoji, ki jih akademija potrebuje za svoj razvoj, nekaj povsem drugega pa gradnja večnamenske dvorane s 300 sedeži tudi za javne koncerte in predstave. Taka dvorana mora imeti primerno zaodrje, oder, dvoranski sedežni prostor, tehnične prostore, garderobe za izvajalce in obiskovalce, infocenter, skladišča, kolikor toliko reprezentativni vhod in sprejemni prostor za obiskovalce ter seveda odlično akustiko, ki zahteva ustrezno veliko prostornino dvorane. Za ponazoritev naj navedem, da ima akustično odlična dvorana Slovenske filharmonije v parterju le nekaj več kot 300 sedežev, a ni namenjena opernim predstavam.
Ustanovitelj akademije za glasbo naj realno oceni predlagani nepotrebni megalomanski dvoranski kompleks in naroči izdelavo prizidka h kazinski palači, ki bo bo prostorsko in izvedbeno programiran le za tisto, kar v resnici potrebujejo, to je interni operno-koncertni studio, brez dvoranskega dela, za vaje akademijskih ansamblov.
Zanimanje javnosti za nastope študentov, ob plačljivih vstopnicah, je tako majhno, da ni absolutno nobenega kulturnega, umetniškega ali logističnega razloga za novo operno-koncertno dvorano. Ekonomika njihovega javnega nastopanja je upravičena le v obstoječih dvoranah, ki so bile in bodo odprte za javne nastope tudi v prihodnje, saj gre za, razen v primeru Unionske dvorane, dvorane, ki morajo upoštevati javni interes za kulturo in izobraževanje.
Mitja Rotovnik, Ljubljana