Električna kolesa so v globalnem vzponu. V Avstriji so jih prodali že več kot 300.000, samo lani je kupca našlo 77.200 elektrificiranih koles. Kar 15-odstotno rast prodaje električnih koles so imeli v Nemčiji, leta 2016 so jih prodali več kot 600.000.
Kolesa s pomožnim elektromotorjem so še posebej priljubljena pri starejših kolesarjih. Ti večinoma kupujejo tako imenovana pedelec kolesa z električno podporo, pri katerih se elektromotor vklopi izključno tedaj, ko kolesar pritiska na pedale. Dosežejo maksimalno hitrost 25 kilometrov na uro, ne terjajo registracije (če moč motorja ne presega 250 vatov), uporaba čelade pa ni obvezna.
Seniorji se za nakup kolesa s pomožnim elektromotorjem odločijo zaradi želje po izboljšani mobilnosti. Z občutkom, kot da bi vseskozi imeli veter v hrbet, lahko lažje premagajo klančine in prevozijo daljše razdalje z višjo hitrostjo, kot bi jim to uspelo s pritiskanjem na pedale običajnega kolesa. Z električno podprto mobilnostjo pa prihajajo tudi dodatna tveganja.
Starejši ljudje se namreč veliko pogosteje ponesrečijo med vožnjo z električnim kolesom kot mlajši. Kar 32 od skupno 39 smrtnih žrtev, ki so jih v Nemčiji med uporabniki električnega kolesa našteli leta 2014, je bilo starejših od 65 let, dvajset pa jih je bilo starih več kot 74 let. Niti ena smrtna žrtev ni bila mlajša od 45 let, je poročala nemška tiskovna agencija DPA.
V Nemčiji lani našteli 62 mrtvih voznikov električnih koles
Razmere so se skozi leta še zaostrovale. Lani so našteli že 3901 nesrečo s kolesom s pomožnim elektromotorjem in kar 62 mrtvih kolesarjev. Podatki nemškega zveznega statističnega urada potrjujejo tezo, da uporabniki elektrificiranih dvokoles umirajo bistveno pogosteje kot drugi kolesarji. Za ljudi nad 65 let je statistično tveganje smrtne prometne nesreče pri vožnji s kolesom s pomožnim elektromotorjem celo dvakrat večje kot z nemotoriziranim. »Če pa upoštevamo vse starostne skupine, je verjetnost smrtne nesreče s pedelecom 3,7-krat višja kot na nemotoriziranem kolesu,« je izračunal Jörg Kubitzki, preiskovalec nesreč iz zavarovalnice Allianz.
Podobno skrb vzbujajoče so tudi avstrijske statistike. Lani so naši severni sosedje obravnavali 3700 prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi vozniki električnih koles. Kar vsaka deseta kolesarska nesreča se je zgodila s kolesom na električni pogon, je poročal časnik Kleine Zeitung. Tudi Avstrijci izpostavljajo višje tveganje za starejše. V kar 40 odstotkih vseh nesreč so bili namreč udeleženi kolesarji, starejši od 65 let.
»Pri električnih kolesih gre za dodatno specifiko,« je prepričan Josip Rotar iz Mariborske kolesarske mreže. »Za njihovo uporabo se odločajo tudi starejše osebe, saj si z nakupom takšnega kolesa lahko privoščijo udobnejše kolesarjenje. Največji potencial za nevarnost pa so zgrešene predstave o zmogljivosti teh koles in pomanjkljivo obvladovanje veščin vožnje kolesa. Če k temu prištejemo še slabe razmere na cesti, kot so pomanjkljiva infrastruktura, vremenske razmere, drugi udeleženci, potem je možnost za nastanek nesreč še večja. Tveganja nastanka nesreč se zmanjšajo s pravilno uporabo koles in izboljšanjem razmer na cesti.«
Slovenija brez primerljivih statistik
Zanimanje za električna kolesa je tudi v Sloveniji v porastu, vendar rast prodaje še zdaleč ni tako strma kot v kolesarsko razvitih državah, ki imajo bistveno boljšo prometno infrastrukturo kot Slovenija. »Pred dnevi sem se vrnil s kolesarskega sejma Eurobike, na katerem je bila več kot polovica razstavljenih koles električnih. Gre torej za globalen trend, ki bo slej ko prej zajel tudi nas,« je prepričan Uroš Budna iz spletne kolesarske trgovine Ekolesa.si. Ni mu znano, da bi se katera njihova stranka ponesrečila s pri njih kupljenim kolesom s pomožnim elektromotorjem. Budna se seveda zaveda tveganj kolesarjenja s pomožnim elektromotorjem. »Kolesar mora imeti dovolj motoričnih sposobnosti, da lahko varno uporablja takšno kolo,« opozarja. Zelo priporočljivo je tudi nošenje čelade.
Slovensko kolesarsko »zaostalost« razkrivajo uradne statistike. Na področju električnih koles jih namreč ni. Iz generalne policijske uprave pa so sporočili, da tačas pri nas ne beležijo povečanega števila prometnih nesreč z električnimi kolesi. »Pri vožnji električnih koles je lahko težava obvladovanje takega kolesa, ki je težje in ima določen pospešek, kar je lahko težava pri starejših voznikih,« je sporočila Vesna Drole, vodja sektorja za odnose z javnostmi policije. »Dodatna težava, ki se v praksi že kaže, pa je predelava električnih koles, s katero se omogoča doseganje večjih hitrosti.«
Za tovrstna električna kolesa z neodvisnim pogonom, ki dosegajo hitrosti tudi do 45 kilometrov na uro, od maja veljajo drugačna zakonska določila. Treba jih je homologirati in registrirati, uporaba čelade pa je obvezna.
